Page 64 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 64
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
okolju pridobitnega, izvendružinskega dela. »Vcepljajte svojim hčeram ne-
koliko manj vdanosti in sanjarjenja, zato pa nekoliko več ponosa, poguma
in energije. Naš vek potrebuje le krepkih značajev … Toda ženska, vzgoje-
na po starem sistemu, je le kulturno ovirajoči faktor. Vendar pa naj bi bila
prva ženska zadača pospeševati in širiti kulturo,«150 kritizira pomanjkljivo-
sti in neustreznost stare dekliške vzgoje Danica v Slovenki. Kljub vsemu
nezadovoljstvu z dekliško vzgojo in nepripravljenostjo151 deklet na pravo
življenje v tistem času še ne moremo govoriti o kakšnih večjih spremem-
bah v odnosu do ženske nature glede tega, kaj se za žensko spodobi in kaj
(še) ne. Poklicno izobraževanje deklet, vlaganje staršev v izobrazbo hče-
ra, pa so (še vedno) razumeli zgolj kot izhod v sili ali kot varovalko »za
vsak primer«, če se hči ne bo mogla poročiti, kajti na vprašanje fiktivnega
sogovornika: »Pa čemu ženski samostojnost, ker je nje naravni poklic: mati,
soproga, gospodinja?« odgovarja »kumica« povsem jasno: »Omenila sem že,
zakaj ni možno vsaki slediti svojemu naravnemu poklicu mar-li ni vsled tega
sveta dolžnost vplivnih krogov, ponuditi ženski priliko, da si poišče potem
svoj delokrog, da nastopi v njem kakor koristen ud človeške družbe in si po-
šteno svoj kruh služi?«152 Glavna življenjska naloga in skrita želja žensk je
bilo še vedno gospodinjstvo z materinstvom (ali pa nasprotno), izobraže-
vanje in poklic sta zgolj slab nadomestek. »Za višjo omiko stremi moderno
62 ženstvo le zato, ker mu je širša izobrazba vsled društvenih in socialnih raz-
mer postala duševna in telesna potreba, ker mora /oboje poudarjeno v iz-
virniku/ dandanes bojevati prav tako boj za obstanek kakor moški, ako noče
od glada poginiti ali prodajati se,« je zapisala v Slovenskem narodu Minka
Govekar,153 a pred tem je pojasnila, da ne bo kakih nepotrebnih dvomov,
da je »neovrgljiv aksiom, da je to njen prvi in glavni, od narave določeni jej
poklic /igla, kuhalnica ali metla, mož in otroci/«.
Sodelavke Slovenke so (še) morale svojim zahtevam po nujnosti po-
klicnega izobraževanja žensk nenehno dodajati pojasnila (s katerimi so
mirile tako prerazburjene moške, pa tudi ženske),154 da ostaja mesto žene
150 Danica, Naše ženstvo, Slovenka (1899), 50–52.
151 Danica postavlja retorično vprašanje: »Ali ni morda baš ta nevednost, ta naivnost naših deklet kriva, da
se ne morejo vpreti z zadostno močjo viharju življenja, da podležejo pod prvim navalom, ker je njihova vzgoja
zamudila vaditi jih v moči, vežbati njihov duh in vtrditi njihovo žilavost v življenja boju?« N. m.
152 Odgovor implicira (ne zgolj) predsodek, ki ga bomo lahko zasledili še globoko v 20. stoletju, da je edi-
no pravo poslanstvo ženske še vedno materinstvo, in tista, ki tega ni sposobna (iz teh ali onih razlogov),
je samo na pol prava ženska (»kakor« ženska).
153 Minka Govekar, Listek. Naše ženstvo in naše društvo, Slovenski narod (1904), št. 256 in št. 257.
154 V Slovenki, ki si je sicer zadala za nalogo skrb za žensko »odgojo«, je bila večina člankov na temo nuj-
nosti izobraževanja deklet zmehčana s poudarjanjem siceršnjega prvenstva materinstva in gospodinjstva
pred vsakršnim profesionalnim, plačanim delom. (Zahteva po vzgoji za materinstvo in gospodinjstvo,
za ženo in mater, se je v desetletjih med obema vojnama uspešno spojila z izobraževanjem deklet zno-
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
okolju pridobitnega, izvendružinskega dela. »Vcepljajte svojim hčeram ne-
koliko manj vdanosti in sanjarjenja, zato pa nekoliko več ponosa, poguma
in energije. Naš vek potrebuje le krepkih značajev … Toda ženska, vzgoje-
na po starem sistemu, je le kulturno ovirajoči faktor. Vendar pa naj bi bila
prva ženska zadača pospeševati in širiti kulturo,«150 kritizira pomanjkljivo-
sti in neustreznost stare dekliške vzgoje Danica v Slovenki. Kljub vsemu
nezadovoljstvu z dekliško vzgojo in nepripravljenostjo151 deklet na pravo
življenje v tistem času še ne moremo govoriti o kakšnih večjih spremem-
bah v odnosu do ženske nature glede tega, kaj se za žensko spodobi in kaj
(še) ne. Poklicno izobraževanje deklet, vlaganje staršev v izobrazbo hče-
ra, pa so (še vedno) razumeli zgolj kot izhod v sili ali kot varovalko »za
vsak primer«, če se hči ne bo mogla poročiti, kajti na vprašanje fiktivnega
sogovornika: »Pa čemu ženski samostojnost, ker je nje naravni poklic: mati,
soproga, gospodinja?« odgovarja »kumica« povsem jasno: »Omenila sem že,
zakaj ni možno vsaki slediti svojemu naravnemu poklicu mar-li ni vsled tega
sveta dolžnost vplivnih krogov, ponuditi ženski priliko, da si poišče potem
svoj delokrog, da nastopi v njem kakor koristen ud človeške družbe in si po-
šteno svoj kruh služi?«152 Glavna življenjska naloga in skrita želja žensk je
bilo še vedno gospodinjstvo z materinstvom (ali pa nasprotno), izobraže-
vanje in poklic sta zgolj slab nadomestek. »Za višjo omiko stremi moderno
62 ženstvo le zato, ker mu je širša izobrazba vsled društvenih in socialnih raz-
mer postala duševna in telesna potreba, ker mora /oboje poudarjeno v iz-
virniku/ dandanes bojevati prav tako boj za obstanek kakor moški, ako noče
od glada poginiti ali prodajati se,« je zapisala v Slovenskem narodu Minka
Govekar,153 a pred tem je pojasnila, da ne bo kakih nepotrebnih dvomov,
da je »neovrgljiv aksiom, da je to njen prvi in glavni, od narave določeni jej
poklic /igla, kuhalnica ali metla, mož in otroci/«.
Sodelavke Slovenke so (še) morale svojim zahtevam po nujnosti po-
klicnega izobraževanja žensk nenehno dodajati pojasnila (s katerimi so
mirile tako prerazburjene moške, pa tudi ženske),154 da ostaja mesto žene
150 Danica, Naše ženstvo, Slovenka (1899), 50–52.
151 Danica postavlja retorično vprašanje: »Ali ni morda baš ta nevednost, ta naivnost naših deklet kriva, da
se ne morejo vpreti z zadostno močjo viharju življenja, da podležejo pod prvim navalom, ker je njihova vzgoja
zamudila vaditi jih v moči, vežbati njihov duh in vtrditi njihovo žilavost v življenja boju?« N. m.
152 Odgovor implicira (ne zgolj) predsodek, ki ga bomo lahko zasledili še globoko v 20. stoletju, da je edi-
no pravo poslanstvo ženske še vedno materinstvo, in tista, ki tega ni sposobna (iz teh ali onih razlogov),
je samo na pol prava ženska (»kakor« ženska).
153 Minka Govekar, Listek. Naše ženstvo in naše društvo, Slovenski narod (1904), št. 256 in št. 257.
154 V Slovenki, ki si je sicer zadala za nalogo skrb za žensko »odgojo«, je bila večina člankov na temo nuj-
nosti izobraževanja deklet zmehčana s poudarjanjem siceršnjega prvenstva materinstva in gospodinjstva
pred vsakršnim profesionalnim, plačanim delom. (Zahteva po vzgoji za materinstvo in gospodinjstvo,
za ženo in mater, se je v desetletjih med obema vojnama uspešno spojila z izobraževanjem deklet zno-
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
