Page 63 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 63
Materinstvo 61
domnevno čedalje manj moških, ki bi si želeli vstopiti v zakon,145 ker je
bilo dejansko moških, primerno starih za poroko, pri nas skoraj za de-
setino premalo146 oz. manj, kot je bilo žensk iste starosti, in ker je ofen-
zivna (predvsem) katoliška ideologija začela vsiljevati nov obrazec druži-
ne in znotrajdružinskih razmerij med možem in ženo, po katerem naj bi
bila žena zgolj nepridobitna, vzdrževana gospodinja, čuvarka in kraljica
mirnega družinskega pristana, v sicer razburkanih vodah vsakodnevne-
ga življenja, je število na novo sklenjenih zakonskih zvez na Kranjskem
v zadnjih letih obstoja monarhije dejansko (vsaj) stagniralo.147 Omenjena
dejstva so bila sodobnikom in sodobnicam znana. »Znano ti je,« opozar-
ja »kumica« moža, ki je imel šest hčera in (seveda) ni vedel, kako jim bo
zagotovil primerno doto in prihodnost, »da žensko število narašča bolj in
bolj, razen tega je še mnogo samcev, bodisi da se boje nesrečnega zakona ali
da jih ne veseli družinsko življenje – iz česar sledi, da se ženska mora sama
preskrbeti.«148
Zato je bilo treba (tudi) hčere, v duhu dobrega in odgovornega starše-
vstva, pripraviti na (morebitno) drugačno prihodnost, jih usposobiti (kot
sinove), »da si zamorejo same služiti svoj kruh«.149 Kako korenite spremem-
be v odnosu do hčera, do njihove prihodnosti sta terjali potreba in zah-
teva po poklicnem izobraževanju (tudi) deklet, izraža tudi nasvet »kumi-
ce«, da »pred vsem ne sme deklica oziroma sestrica nikdar slutiti ali celo ču-
titi, da bi bila manj važno bitje kakor njen bratec … Dalje se ne sme vzbu-
jati samo pri dečkih samo zavesti, marveč tudi pri deklici, ker jo napeljuje k
samostojnosti, krepi v odločnosti in pogumu.« Vsi so vsaj slutili, da zahteva-
jo novi časi, nove razmere tudi pri hčerah nove vzgojne pristope; moške
kvalitete (pogum, samozavest, samo-zaupanje, odločnost) so postale ob-
vezne tudi za dekleta, ki so se želela ali morala uveljaviti v sicer moškem
145 Glavni razlog za domnevno nezainteresiranost moških za sklenitev zakonske zveze naj bi bile pred-
vsem spremembe v načinih preživljanja, predvsem (relativno) nagel vdor in dokončna prevlada denarne-
ga gospodarstva in (sledečega) potrošništva. Moškim, za katere se je čedalje bolj in po novem predposta-
vljalo, da bodo edini hranitelji bodoče družine, seveda taka zveza ni dišala. Zakonska zveza je v tem času
prehajala iz partnerske, v kateri sta bila oba zakonca, mož in žena, s svojim pridobitnim delom odgovor-
na za preživetje družine, v (stereotipno) tradicionalno, v kateri je mož zadolžen za služenje, žena pa za de-
stribucijo prisluženega. Izmikanje moških zakonski zvezi je, v prevodu, pomenilo izmikanje novi, mo-
škim vsiljeni vlogi, edinega hranitelja družine.
146 Podatki o izseljevanju, ki je zajelo naše kraje v drugi polovici 19. stoletja, govorijo o tem, da sta na eno
izseljenko prišla dva izseljenca: »Čeprav so podatki o izseljencih iz monarhije pomanjkljivi, lahko iz statistike
gibanja prebivalstva Kranjske razberemo, da se je v letih med 1890 in 1898 na leto izselilo v povprečju 1500
ljudi, okoli leta 1900 se je ta številka povečala na 2000 ljudi na leto, po letu 1900 pa se je na leto izselilo v
povprečju 3500 Kranjcev in Kranjic.« S. Ž. Žnidaršič, n. d., 53.
147 N. d., Razpredelnica 9: Indeks rasti števila sklenjenih zakonskih zvez, 67.
148 Trnjenka, Kumica, Slovenka (1897), 5–6.
149 Nada, Vzgoja deklet, Slovenka (1901), 233–234.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
domnevno čedalje manj moških, ki bi si želeli vstopiti v zakon,145 ker je
bilo dejansko moških, primerno starih za poroko, pri nas skoraj za de-
setino premalo146 oz. manj, kot je bilo žensk iste starosti, in ker je ofen-
zivna (predvsem) katoliška ideologija začela vsiljevati nov obrazec druži-
ne in znotrajdružinskih razmerij med možem in ženo, po katerem naj bi
bila žena zgolj nepridobitna, vzdrževana gospodinja, čuvarka in kraljica
mirnega družinskega pristana, v sicer razburkanih vodah vsakodnevne-
ga življenja, je število na novo sklenjenih zakonskih zvez na Kranjskem
v zadnjih letih obstoja monarhije dejansko (vsaj) stagniralo.147 Omenjena
dejstva so bila sodobnikom in sodobnicam znana. »Znano ti je,« opozar-
ja »kumica« moža, ki je imel šest hčera in (seveda) ni vedel, kako jim bo
zagotovil primerno doto in prihodnost, »da žensko število narašča bolj in
bolj, razen tega je še mnogo samcev, bodisi da se boje nesrečnega zakona ali
da jih ne veseli družinsko življenje – iz česar sledi, da se ženska mora sama
preskrbeti.«148
Zato je bilo treba (tudi) hčere, v duhu dobrega in odgovornega starše-
vstva, pripraviti na (morebitno) drugačno prihodnost, jih usposobiti (kot
sinove), »da si zamorejo same služiti svoj kruh«.149 Kako korenite spremem-
be v odnosu do hčera, do njihove prihodnosti sta terjali potreba in zah-
teva po poklicnem izobraževanju (tudi) deklet, izraža tudi nasvet »kumi-
ce«, da »pred vsem ne sme deklica oziroma sestrica nikdar slutiti ali celo ču-
titi, da bi bila manj važno bitje kakor njen bratec … Dalje se ne sme vzbu-
jati samo pri dečkih samo zavesti, marveč tudi pri deklici, ker jo napeljuje k
samostojnosti, krepi v odločnosti in pogumu.« Vsi so vsaj slutili, da zahteva-
jo novi časi, nove razmere tudi pri hčerah nove vzgojne pristope; moške
kvalitete (pogum, samozavest, samo-zaupanje, odločnost) so postale ob-
vezne tudi za dekleta, ki so se želela ali morala uveljaviti v sicer moškem
145 Glavni razlog za domnevno nezainteresiranost moških za sklenitev zakonske zveze naj bi bile pred-
vsem spremembe v načinih preživljanja, predvsem (relativno) nagel vdor in dokončna prevlada denarne-
ga gospodarstva in (sledečega) potrošništva. Moškim, za katere se je čedalje bolj in po novem predposta-
vljalo, da bodo edini hranitelji bodoče družine, seveda taka zveza ni dišala. Zakonska zveza je v tem času
prehajala iz partnerske, v kateri sta bila oba zakonca, mož in žena, s svojim pridobitnim delom odgovor-
na za preživetje družine, v (stereotipno) tradicionalno, v kateri je mož zadolžen za služenje, žena pa za de-
stribucijo prisluženega. Izmikanje moških zakonski zvezi je, v prevodu, pomenilo izmikanje novi, mo-
škim vsiljeni vlogi, edinega hranitelja družine.
146 Podatki o izseljevanju, ki je zajelo naše kraje v drugi polovici 19. stoletja, govorijo o tem, da sta na eno
izseljenko prišla dva izseljenca: »Čeprav so podatki o izseljencih iz monarhije pomanjkljivi, lahko iz statistike
gibanja prebivalstva Kranjske razberemo, da se je v letih med 1890 in 1898 na leto izselilo v povprečju 1500
ljudi, okoli leta 1900 se je ta številka povečala na 2000 ljudi na leto, po letu 1900 pa se je na leto izselilo v
povprečju 3500 Kranjcev in Kranjic.« S. Ž. Žnidaršič, n. d., 53.
147 N. d., Razpredelnica 9: Indeks rasti števila sklenjenih zakonskih zvez, 67.
148 Trnjenka, Kumica, Slovenka (1897), 5–6.
149 Nada, Vzgoja deklet, Slovenka (1901), 233–234.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
