Page 59 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 59
Materinstvo 57
ten pokaže slaba nagnenja in leta, v katerih se otrok ne zaveda še svojih gre-
hov, so najugodnejša, da ga spoznamo v dobri in slabi luči. Tedaj je tudi že
čas, da otroka poučimo,« pravi sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja sode-
lavka Ženskega lista. Prav vživljanje v otroka, »poglobitev v njegovo dušo« je
po Gizelinem mnenju eno najuspešnejših vzgojnih sredstev, vendar tudi
to zahteva znanje, vednost o otrokovem razvoju, ki si jo morajo matere
zavestno pridobiti.
Prepričanju, da so danes ženske nezadostno usposobljene (tudi) za
opravljanje »poklica, za kojega je ženska že od narave same izbrana in
določena«,135 oziroma da terja nov čas spremembo tradicionalnih ženskih
praks in da se morajo sodobne ženske za materinstvo (in gospodinjstvo)
primerno vzgojiti, so se pri nas intenzivno odzvale ženske revije.136 Tako
je na primer Slovenka že v prvem letu svojega izhajanja odprla temo žen-
ske oz. dekliške vzgoje za »poklic matere in gospodinje«. Izobraževanje žen-
sk za bodoče dobre matere (in/oz. gospodinje) se je vpenjalo v sklop šir-
ših in dolgotrajnejših polemik o ženski izobrazbi nasploh, o tem, za kaj,
če sploh za kaj, naj se ženske izobražujejo in izobrazijo. Pri svojih zahte-
vah po načrtnejši vzgoji in (celo) izobraževanju deklet za bodoče mate-
rinstvo so se sklicevale na to, da »so dandanes vsaj merodajni faktorji pre-
pričani, da treba tudi ženski vsestranske duševne izobrazbe, čeprav se naha-
jajo v kompaktni masi ljudstva – da celo ženstva samega dostikrat še prav
srednjeveški nazori. – Spoznalo se je, da more le inteligentna, omikana mati
vzgojiti inteligentne otroke, da je le od žene in le od žene same odvisen zna-
čaj obitelji. Mož fin in naobražen, vezan na prosto in nevedno žensko, bode
imel tudi prosto obitelj. Nasprotno pa bode vedela fina, inteligentna žena
dati svoji obitelji vedno tudi fino izobrazbo, naj si bode njen mož tudi neo-
mikanec, surovež. Zato je pa v povzdigo splošne omike tudi neobhodno po-
trebno, da se probudi ženstvo iz nevednosti, iz apatije, v koji je dremalo sto-
letja in stoletja.«137
Da je bila pomanjkljiva izobrazba žensk tako v veščinah gospodinjstva
kot spretnostih materinstva (tudi) pri nas čedalje bolj očitna in moteča,
135 Danica, Višje dekliške šole, Slovenka (1897), 6–8.
136 Prav materinstvo (in z njim povezana področja, kot so na primer družina, odnosi med možem in ženo,
zakonska zveza, gospodinjstvo v najširšem pomenu) je bilo ena od najpogosteje obravnavanih tem žen-
skih revij konec 19. (Slovenka) in (predvsem) v obdobju do druge svetovne vojne (Ženski svet). Še toliko
bolj velja to za nespecializirane časopise, dnevnike, ki so se žensk najpogosteje lotevali prav skozi njiho-
vo materinsko, in sicer reproduktivno funkcijo. Do takih rezultatov sta prišli pri svojih diplomskih nalo-
gah tudi Eva Vilfan, Lik ženske v množičnih občilih; Slovenec in Slovenski narod (1900-1914), Fakulteta za
družbene vede, Ljubljana 1992, in Tanja Ivanek, Lik ženske v množičnih občilih na Slovenskem med vojna-
ma, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 1989.
137 Danica, Slovenka (1897), 6–8.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
ten pokaže slaba nagnenja in leta, v katerih se otrok ne zaveda še svojih gre-
hov, so najugodnejša, da ga spoznamo v dobri in slabi luči. Tedaj je tudi že
čas, da otroka poučimo,« pravi sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja sode-
lavka Ženskega lista. Prav vživljanje v otroka, »poglobitev v njegovo dušo« je
po Gizelinem mnenju eno najuspešnejših vzgojnih sredstev, vendar tudi
to zahteva znanje, vednost o otrokovem razvoju, ki si jo morajo matere
zavestno pridobiti.
Prepričanju, da so danes ženske nezadostno usposobljene (tudi) za
opravljanje »poklica, za kojega je ženska že od narave same izbrana in
določena«,135 oziroma da terja nov čas spremembo tradicionalnih ženskih
praks in da se morajo sodobne ženske za materinstvo (in gospodinjstvo)
primerno vzgojiti, so se pri nas intenzivno odzvale ženske revije.136 Tako
je na primer Slovenka že v prvem letu svojega izhajanja odprla temo žen-
ske oz. dekliške vzgoje za »poklic matere in gospodinje«. Izobraževanje žen-
sk za bodoče dobre matere (in/oz. gospodinje) se je vpenjalo v sklop šir-
ših in dolgotrajnejših polemik o ženski izobrazbi nasploh, o tem, za kaj,
če sploh za kaj, naj se ženske izobražujejo in izobrazijo. Pri svojih zahte-
vah po načrtnejši vzgoji in (celo) izobraževanju deklet za bodoče mate-
rinstvo so se sklicevale na to, da »so dandanes vsaj merodajni faktorji pre-
pričani, da treba tudi ženski vsestranske duševne izobrazbe, čeprav se naha-
jajo v kompaktni masi ljudstva – da celo ženstva samega dostikrat še prav
srednjeveški nazori. – Spoznalo se je, da more le inteligentna, omikana mati
vzgojiti inteligentne otroke, da je le od žene in le od žene same odvisen zna-
čaj obitelji. Mož fin in naobražen, vezan na prosto in nevedno žensko, bode
imel tudi prosto obitelj. Nasprotno pa bode vedela fina, inteligentna žena
dati svoji obitelji vedno tudi fino izobrazbo, naj si bode njen mož tudi neo-
mikanec, surovež. Zato je pa v povzdigo splošne omike tudi neobhodno po-
trebno, da se probudi ženstvo iz nevednosti, iz apatije, v koji je dremalo sto-
letja in stoletja.«137
Da je bila pomanjkljiva izobrazba žensk tako v veščinah gospodinjstva
kot spretnostih materinstva (tudi) pri nas čedalje bolj očitna in moteča,
135 Danica, Višje dekliške šole, Slovenka (1897), 6–8.
136 Prav materinstvo (in z njim povezana področja, kot so na primer družina, odnosi med možem in ženo,
zakonska zveza, gospodinjstvo v najširšem pomenu) je bilo ena od najpogosteje obravnavanih tem žen-
skih revij konec 19. (Slovenka) in (predvsem) v obdobju do druge svetovne vojne (Ženski svet). Še toliko
bolj velja to za nespecializirane časopise, dnevnike, ki so se žensk najpogosteje lotevali prav skozi njiho-
vo materinsko, in sicer reproduktivno funkcijo. Do takih rezultatov sta prišli pri svojih diplomskih nalo-
gah tudi Eva Vilfan, Lik ženske v množičnih občilih; Slovenec in Slovenski narod (1900-1914), Fakulteta za
družbene vede, Ljubljana 1992, in Tanja Ivanek, Lik ženske v množičnih občilih na Slovenskem med vojna-
ma, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 1989.
137 Danica, Slovenka (1897), 6–8.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
