Page 60 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 60
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
so »čivkali« vsi: od prvega priročnika za matere, izdanega v osemdesetih
letih 19. stoletja, pa vse do besedil, objavljenih v sicer svetovnonazorsko
različnih si časopisih in revijah še globoko v 20. stoletje.138 Nevarnosti, ki
so sledile pomanjkljivi izobraženosti žensk za poklic mater-gospodinj, so
bile mnogovrstne: zanemarjeni in umazanije polni domovi, (zato) bolni
in slabo razviti otroci, razočarani in (zato) zapiti možje, osiromašen na-
rod, brez prave prihodnosti. Če ne prej, so se Slovenci v tem obdobju bolj
kot česa drugega zavedli, da na ženskah–materah–gospodinjah stoji in
pade najprej dom, nato pa še narod.139 (Tudi) zaradi tega se je pritisk na
ženske najrazličnejših statusov in družbenih vlog stopnjeval. Ženske, ak-
tivistke za boljši, pravičnejši, enakopravnejši položaj žensk v družbi, so se
tovrstni propagandi aktivno in brez resnejših pomislekov priključile.140
Od samih sebe in drugih žensk so zahtevale, da s svojim delom in požr-
tvovalnostjo spremenijo in odrešijo svoj lastni dom in (s tem) narod in
ves svet. Bolj ali manj cinične pripombe, češ da so ženske kot matere in s
tem prve vzgojiteljice še najbolj krive za stanje in svet, kakršen pač je, so
ponotranjile in tudi same prisegale na odrešujoče poslanstvo prve vzgo-
je, ki jo je dolžna (!) dati mati svojemu otroku in od katere je (postajalo)
odvisno tako rekoč celotno bodoče življenje otroka. Potencialna moč pra-
vilne materinske vzgoje otroka, (že zgolj) možnost pravilnega izpolnjeva-
58 nja celega spleta materinskih dolžnosti, je rojevala poseben, nov, sodo-
ben ideal matere, ki pa je neobhodno ustvarjal prav tako novo, sodobno
krivdo, materino krivdo kot posledico skorajda nujne nezadostnosti, ne-
sposobnosti doseči vedno jasneje definiran ideal. Par, ki še danes duši in
straši med sodobnimi materami, idealizirana mati in njena (iracionalna
in zato tem bolj neobvladljiva) krivda, dva komplementarna pola podobe
vsemogočne matere, ki lahko (med drugim tudi) s svojo vzgojo odreši ali
uniči kar ves svet, je podoba, ki se je (tudi) pri nas začela oblikovati prav
v zadnjih letih 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja.
138 Če si zgolj površno prelistate revije, namenjene mladim staršem (predvsem mladim materam) in kate-
rih število se zadnja leta skoraj neverjetno množi, boste prav hitro lahko opazili, da se pritisk na domnev-
no nezadostne negovalno-vzgojne potenciale (predvsem) mater še kar nadaljuje (in se tudi dobro prodaja).
139 Na žene je eksplicitno stavil že Anton Martin Slomšek: »Oh preljube žene, ve ste moje upanje, moje vese-
lje, ako zvesto dopolnite dolžnosti keršanske žene.« Ni naključje, da je bil tako zagovornikom kot zagovorni-
cam ozaveščenih, za narod delujočih mater tako blizu znameniti Napoleonov stavek: »Dajte nam dobrih
mater in svet bode dobil drugačno podobo.« Učiteljski tovariš (1883), 97.
140 Tako lahko beremo že v prvem letniku tržaške Slovenke: »In žena – kako kaže, kako more ona kaza-
ti rodoljubje svoje? /…/ Mar v javnih govorih /…/ Ne, tiho in mirno pokaže lahko vsaka žena, kako srčno lju-
bi narod svoj. Ne plesišče, ne oder bodi naš delokrog, marveč dom, domače ognjišče, pod domačim krovom
bodi naše narodno zbirališče … Glej, slovenska majka, tebi je dan najširši delokrog; polje, kjer lahko plodono-
sno seješ s polno zavestjo, da ti seme ne pade na kamnita tla. V tem krogu, v svoji obitelji storiš lahko največ za
narod svoj. Dani so ti najdražji biseri – otroci.« Milka, Rodoljubje in naše ženstvo, Slovenka (1897), 6–7.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
so »čivkali« vsi: od prvega priročnika za matere, izdanega v osemdesetih
letih 19. stoletja, pa vse do besedil, objavljenih v sicer svetovnonazorsko
različnih si časopisih in revijah še globoko v 20. stoletje.138 Nevarnosti, ki
so sledile pomanjkljivi izobraženosti žensk za poklic mater-gospodinj, so
bile mnogovrstne: zanemarjeni in umazanije polni domovi, (zato) bolni
in slabo razviti otroci, razočarani in (zato) zapiti možje, osiromašen na-
rod, brez prave prihodnosti. Če ne prej, so se Slovenci v tem obdobju bolj
kot česa drugega zavedli, da na ženskah–materah–gospodinjah stoji in
pade najprej dom, nato pa še narod.139 (Tudi) zaradi tega se je pritisk na
ženske najrazličnejših statusov in družbenih vlog stopnjeval. Ženske, ak-
tivistke za boljši, pravičnejši, enakopravnejši položaj žensk v družbi, so se
tovrstni propagandi aktivno in brez resnejših pomislekov priključile.140
Od samih sebe in drugih žensk so zahtevale, da s svojim delom in požr-
tvovalnostjo spremenijo in odrešijo svoj lastni dom in (s tem) narod in
ves svet. Bolj ali manj cinične pripombe, češ da so ženske kot matere in s
tem prve vzgojiteljice še najbolj krive za stanje in svet, kakršen pač je, so
ponotranjile in tudi same prisegale na odrešujoče poslanstvo prve vzgo-
je, ki jo je dolžna (!) dati mati svojemu otroku in od katere je (postajalo)
odvisno tako rekoč celotno bodoče življenje otroka. Potencialna moč pra-
vilne materinske vzgoje otroka, (že zgolj) možnost pravilnega izpolnjeva-
58 nja celega spleta materinskih dolžnosti, je rojevala poseben, nov, sodo-
ben ideal matere, ki pa je neobhodno ustvarjal prav tako novo, sodobno
krivdo, materino krivdo kot posledico skorajda nujne nezadostnosti, ne-
sposobnosti doseči vedno jasneje definiran ideal. Par, ki še danes duši in
straši med sodobnimi materami, idealizirana mati in njena (iracionalna
in zato tem bolj neobvladljiva) krivda, dva komplementarna pola podobe
vsemogočne matere, ki lahko (med drugim tudi) s svojo vzgojo odreši ali
uniči kar ves svet, je podoba, ki se je (tudi) pri nas začela oblikovati prav
v zadnjih letih 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja.
138 Če si zgolj površno prelistate revije, namenjene mladim staršem (predvsem mladim materam) in kate-
rih število se zadnja leta skoraj neverjetno množi, boste prav hitro lahko opazili, da se pritisk na domnev-
no nezadostne negovalno-vzgojne potenciale (predvsem) mater še kar nadaljuje (in se tudi dobro prodaja).
139 Na žene je eksplicitno stavil že Anton Martin Slomšek: »Oh preljube žene, ve ste moje upanje, moje vese-
lje, ako zvesto dopolnite dolžnosti keršanske žene.« Ni naključje, da je bil tako zagovornikom kot zagovorni-
cam ozaveščenih, za narod delujočih mater tako blizu znameniti Napoleonov stavek: »Dajte nam dobrih
mater in svet bode dobil drugačno podobo.« Učiteljski tovariš (1883), 97.
140 Tako lahko beremo že v prvem letniku tržaške Slovenke: »In žena – kako kaže, kako more ona kaza-
ti rodoljubje svoje? /…/ Mar v javnih govorih /…/ Ne, tiho in mirno pokaže lahko vsaka žena, kako srčno lju-
bi narod svoj. Ne plesišče, ne oder bodi naš delokrog, marveč dom, domače ognjišče, pod domačim krovom
bodi naše narodno zbirališče … Glej, slovenska majka, tebi je dan najširši delokrog; polje, kjer lahko plodono-
sno seješ s polno zavestjo, da ti seme ne pade na kamnita tla. V tem krogu, v svoji obitelji storiš lahko največ za
narod svoj. Dani so ti najdražji biseri – otroci.« Milka, Rodoljubje in naše ženstvo, Slovenka (1897), 6–7.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
