Page 62 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 62
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
samoumevno stekala v tirnice, ki so jih (u)hodili že njihovi starši, soro-
dniki in sosedje. Čas, ki ga obravnavamo, je gotovo prelomen tudi zato,
ker so spremembe v zunanjem svetu (drugačne možnosti preživljanja,
vzpostavljanje novih delovnih razmerij in hierarhičnih odnosov, splošna
in pospešena profesionalizacija prebivalstva, večja prostorska in družbe-
na mobilnost, začetki sekularizacije družbe itd.) nujno producirale med-
generacijske konflikte v družini in družbi. In na tem mestu nas bo zani-
mal predvsem veliki, celo zgodovinski prelom dveh življenjskih nazorov
in načinov, ki sta se ohranjala in reproducirala (predvsem) skozi žensko-
materinske funkcije: generacijski nesporazum med ‚včerajšnjo‘ (tradicio-
nalno) materjo in (sodobno) »današnjo« hčerjo.
V obdobju pred razpadom monarhije, pred prvo svetovno vojno, so se
začeli kazati bistveni nastavki nesporazuma med materjo in hčerjo, ki se
je povsem jasno izrazil šele po izkušnji življenja v razmerah, kot jih je na-
rekovala vojna, v obdobju med obema svetovnima vojnama; če so (še) v
času izhajanja Slovenke opozarjali matere predvsem na nujnost drugač-
nega, širšega učenja hčera, kot je to veljalo še za njih same, so v obdobju
Ženskega sveta obravnavali tudi druga področja (ženskega) življenja in že
skušali s pojasnjevanjem gladiti napetosti med materami in hčerami, ki
60 jih je izzivalo tako drugačno, novo ravnanje in obnašanje hčera kot tudi
nepripravljenost mater, da bi to razumele. Tik pred prvo svetovno vojno
je Slovenska žena v svojem programu povzela ‚spremembo časa‘ z nasle-
dnjimi besedami: »Dandanes zahteva mož od žene pač več nego sta zahte-
vala njegov oče in ded … Tudi od žene, odgojiteljice otrok, dandanes zahte-
vamo več nego smo zahtevali doslej.«143 Leta 1929 pa v Ženskem svetu pov-
sem nedvoumno zapišejo: »Danes prihaja v poštev vprašanje boja med ma-
terami in hčerami.«144 Če so v času pred razpadom monarhije slutili nela-
godje, so mu po izkušnji prve svetovne vojne in vsestranskega ter hitrega
medvojnega razvoja dali ime: kriza odnosov (v tem primeru med mater-
jo in hčerjo, sicer pa je bila zelo aktualna tudi kriza zakona, in morda še
kakšna, vse pa so bile povezane s splošno krizo vrednot).
Da bo treba v odnosu družine do hčera marsikaj korenito spremeni-
ti, je bilo jasno že pred koncem 19. stoletja; čedalje bolj negotovo je bilo
graditi prihodnost hčera zgolj na upanju, da se bodo poročile, si osnova-
le lastno družino in tako (so)poskrbele za svoje preživetje. Ker naj bi bilo
143 Slovenska žena, Slovenska žena (1912), 1–2.
144 F. B., Obramba matere, Ženski svet (1929), 54–55.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
samoumevno stekala v tirnice, ki so jih (u)hodili že njihovi starši, soro-
dniki in sosedje. Čas, ki ga obravnavamo, je gotovo prelomen tudi zato,
ker so spremembe v zunanjem svetu (drugačne možnosti preživljanja,
vzpostavljanje novih delovnih razmerij in hierarhičnih odnosov, splošna
in pospešena profesionalizacija prebivalstva, večja prostorska in družbe-
na mobilnost, začetki sekularizacije družbe itd.) nujno producirale med-
generacijske konflikte v družini in družbi. In na tem mestu nas bo zani-
mal predvsem veliki, celo zgodovinski prelom dveh življenjskih nazorov
in načinov, ki sta se ohranjala in reproducirala (predvsem) skozi žensko-
materinske funkcije: generacijski nesporazum med ‚včerajšnjo‘ (tradicio-
nalno) materjo in (sodobno) »današnjo« hčerjo.
V obdobju pred razpadom monarhije, pred prvo svetovno vojno, so se
začeli kazati bistveni nastavki nesporazuma med materjo in hčerjo, ki se
je povsem jasno izrazil šele po izkušnji življenja v razmerah, kot jih je na-
rekovala vojna, v obdobju med obema svetovnima vojnama; če so (še) v
času izhajanja Slovenke opozarjali matere predvsem na nujnost drugač-
nega, širšega učenja hčera, kot je to veljalo še za njih same, so v obdobju
Ženskega sveta obravnavali tudi druga področja (ženskega) življenja in že
skušali s pojasnjevanjem gladiti napetosti med materami in hčerami, ki
60 jih je izzivalo tako drugačno, novo ravnanje in obnašanje hčera kot tudi
nepripravljenost mater, da bi to razumele. Tik pred prvo svetovno vojno
je Slovenska žena v svojem programu povzela ‚spremembo časa‘ z nasle-
dnjimi besedami: »Dandanes zahteva mož od žene pač več nego sta zahte-
vala njegov oče in ded … Tudi od žene, odgojiteljice otrok, dandanes zahte-
vamo več nego smo zahtevali doslej.«143 Leta 1929 pa v Ženskem svetu pov-
sem nedvoumno zapišejo: »Danes prihaja v poštev vprašanje boja med ma-
terami in hčerami.«144 Če so v času pred razpadom monarhije slutili nela-
godje, so mu po izkušnji prve svetovne vojne in vsestranskega ter hitrega
medvojnega razvoja dali ime: kriza odnosov (v tem primeru med mater-
jo in hčerjo, sicer pa je bila zelo aktualna tudi kriza zakona, in morda še
kakšna, vse pa so bile povezane s splošno krizo vrednot).
Da bo treba v odnosu družine do hčera marsikaj korenito spremeni-
ti, je bilo jasno že pred koncem 19. stoletja; čedalje bolj negotovo je bilo
graditi prihodnost hčera zgolj na upanju, da se bodo poročile, si osnova-
le lastno družino in tako (so)poskrbele za svoje preživetje. Ker naj bi bilo
143 Slovenska žena, Slovenska žena (1912), 1–2.
144 F. B., Obramba matere, Ženski svet (1929), 54–55.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
