Page 61 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 61
Materinstvo 59
»Čim večje postaja dete, tem večje so materine dolžnosti. Otroci naj vidijo
v materi le blagega angela brez strasti, brez hib. Mirno naj vlada ona v svo-
jem malem krogu, vzgaja naj deco, ne toliko z direktnimi sredstvi, kolikor z
dobrim zgledom, ter jim vtisne v mlada srca svojo neizbrisno podobo … No-
čem s tem reči, da naj se mati odpove vsakemu veselju, vsaki zabavi. Gotovo
ne. Saj kratkočasja ji je tudi treba, da ne zboli duševno in telesno. A vendar
prva skrb naj ji bode njeni otroci … Res neizmerno težko zadačo nam je na-
ložila narava. Veliko moramo trpeti in prestati, za kar mož nič ne ve in ne
zna. A večje nego vse bolečine in trpljenje je materinska sreča, koje ne more
mož nikdar čutiti, kar obžaluje že Chamisso z besedami: O wie bedaur‘ ich
den Mann, der Mütterglück nicht fühlen kann!«141
Nova vzgoja hčera in nujnost medgeneracijskega spora
Prva naloga ozaveščene matere je (poleg tega, da nenehno spopolnju-
je lastne gospodinjske in vzgojiteljske spretnosti) zato bila, da poskrbi za
pravilno vzgojo lastne hčere. Prav z vzgojo hčere lahko sedaj ozaveščena,
s sodobnimi znanstvenimi spoznanji seznanjena in lastnih pomanjkljivo-
sti zavedajoča se mati marsikaj popravi; prva materina skrb pa je (še ve-
dno), da vzgoji hčerko za dobro gospodinjo, mater in ženo, in, seveda, da
ji preskrbi primernega moža. Takrat, ko je župnik Jakelj pisal svoje na-
svete materam, na kaj morajo biti pri vzgoji hčera še posebej pozorne, je
bil svet še preprost.
»Ne vadite torej, matere, že majhne deklice gizdaste obleke, in kedar od-
rastejo, ne pustite se jim lišpati in košatiti, ne perstanov nositi, še manj pa
jim perstane ponujati, dokler v zakon ne stopijo; verjemite mi: bolj našopir-
jena in nališpana ko je vaša hči, poprej bo ob devištvo in poštenje prišla. Ne
pustite jim v kerčme na plese zahajati, tudi ne po cerkvanjih, sejmih, metvah
samim hoditi. Ne terpite shajanja moškega spola pri vaših hčerah v skriv-
nih kamrah. Ne pustite jih samih po noči ležati; zapirajte in zaklepajte za
njimi vrata in okna, ne pustite jim postelje pri oknih imeti. Ako pa kaj zve-
ste, ojstro posvarite in terdo jim prepovejte vsako grešno znanje in posvetno
ljubezen.«142
Samo nekaj desetletij kasneje so na mlada dekleta prežale povsem dru-
gačne nevarnosti, njihov svet je postal bistveno bolj zapleten in je moč-
no presegal okvire bližje romarske cerkvice. Prihodnost deklet (in fan-
tov) proti koncu 19. stoletja (in še toliko bolj v 20. stoletju) se ni več tako
141 Materinske dolžnosti, Slovenka (1898), 458–461.
142 Gregor Jakelj, Postne pridige, Slovenski prijatelj (1860), 563.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
»Čim večje postaja dete, tem večje so materine dolžnosti. Otroci naj vidijo
v materi le blagega angela brez strasti, brez hib. Mirno naj vlada ona v svo-
jem malem krogu, vzgaja naj deco, ne toliko z direktnimi sredstvi, kolikor z
dobrim zgledom, ter jim vtisne v mlada srca svojo neizbrisno podobo … No-
čem s tem reči, da naj se mati odpove vsakemu veselju, vsaki zabavi. Gotovo
ne. Saj kratkočasja ji je tudi treba, da ne zboli duševno in telesno. A vendar
prva skrb naj ji bode njeni otroci … Res neizmerno težko zadačo nam je na-
ložila narava. Veliko moramo trpeti in prestati, za kar mož nič ne ve in ne
zna. A večje nego vse bolečine in trpljenje je materinska sreča, koje ne more
mož nikdar čutiti, kar obžaluje že Chamisso z besedami: O wie bedaur‘ ich
den Mann, der Mütterglück nicht fühlen kann!«141
Nova vzgoja hčera in nujnost medgeneracijskega spora
Prva naloga ozaveščene matere je (poleg tega, da nenehno spopolnju-
je lastne gospodinjske in vzgojiteljske spretnosti) zato bila, da poskrbi za
pravilno vzgojo lastne hčere. Prav z vzgojo hčere lahko sedaj ozaveščena,
s sodobnimi znanstvenimi spoznanji seznanjena in lastnih pomanjkljivo-
sti zavedajoča se mati marsikaj popravi; prva materina skrb pa je (še ve-
dno), da vzgoji hčerko za dobro gospodinjo, mater in ženo, in, seveda, da
ji preskrbi primernega moža. Takrat, ko je župnik Jakelj pisal svoje na-
svete materam, na kaj morajo biti pri vzgoji hčera še posebej pozorne, je
bil svet še preprost.
»Ne vadite torej, matere, že majhne deklice gizdaste obleke, in kedar od-
rastejo, ne pustite se jim lišpati in košatiti, ne perstanov nositi, še manj pa
jim perstane ponujati, dokler v zakon ne stopijo; verjemite mi: bolj našopir-
jena in nališpana ko je vaša hči, poprej bo ob devištvo in poštenje prišla. Ne
pustite jim v kerčme na plese zahajati, tudi ne po cerkvanjih, sejmih, metvah
samim hoditi. Ne terpite shajanja moškega spola pri vaših hčerah v skriv-
nih kamrah. Ne pustite jih samih po noči ležati; zapirajte in zaklepajte za
njimi vrata in okna, ne pustite jim postelje pri oknih imeti. Ako pa kaj zve-
ste, ojstro posvarite in terdo jim prepovejte vsako grešno znanje in posvetno
ljubezen.«142
Samo nekaj desetletij kasneje so na mlada dekleta prežale povsem dru-
gačne nevarnosti, njihov svet je postal bistveno bolj zapleten in je moč-
no presegal okvire bližje romarske cerkvice. Prihodnost deklet (in fan-
tov) proti koncu 19. stoletja (in še toliko bolj v 20. stoletju) se ni več tako
141 Materinske dolžnosti, Slovenka (1898), 458–461.
142 Gregor Jakelj, Postne pridige, Slovenski prijatelj (1860), 563.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
