Page 58 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 58
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
Zdravnik poučuje mater, da mora »najmanj pred vsako hranitvijo otro-
ka previti in posušiti, potem naj ga pa pusti pri miru, ne sme ga premetavati
ali prenašati itd.«, da mora otroka kopati »redno vsak dan in sicer ob istem
času. Lahko ga koplje zjutraj ali zvečer, važno je le to, da opravlja to delo
vedno ob istem času,« in seveda, da se mora držati »reda glede hrane«.131
Snaga, še enkrat snaga in pa red pri hranjenju132 »so tri važne točke v prvih
mesecih, po katerih se mora mati pri otrokovi vzgoji ravnati, sicer bo otro-
ka že od vsega početka razvadila in pozneje težko začela s pravilno vzgojo,«
prisega pediater.
Nepoznavanje sodobnih znanstvenih spoznanj o pravilni negi otroka
ima po mnenju zdravnikov lahko za otroka usodne posledice. Tako na
primer dr. Dragaš (in med zdravniki ni nobena izjema) svari matere pred
prevelikim in (celo) nepravilnim pestovanjem majhnih otrok, češ da je
pri dojenčku »nepotrebno in celo nevarno … Šele ko otrok sam sedi, ga vza-
memo v naročje in ga nekaj časa pestujemo. Pri tem ga presedamo zdaj na
desno, zdaj na levo stran, da vadi hkrati in enakomerno levo in desno okon-
čino (roke), sicer ostane ena ali druga stran slabše razvita, ker otrok z njo ne
brca in je stisnjen ob materino telo, da se mišice ne morejo razviti.«133 S tovr-
stnimi svarili so (tudi) zdravniki izrekali materam nezaupnico oz. izražali
56 nemajhen dvom o njihovih negovalnih in vzgojiteljskih sposobnostih. Z
nasveti, ki so presegali strogo strokovna, medicinska področja in posega-
li na primer celo na področje ljubkovanja (ki naj bi samo po sebi spada-
lo v področje naravnih potreb in »znanj«), so še povečevali tako materino
odgovornost, da se (pravilno) izobrazi, da si zavestno prizadeva postati še
boljša, popolnejša mati, kot tudi njeno krivdo in občutek nezadostnosti,
nevednosti. (Pre)velika odgovornost in (pre)majhna samozavest mater pa
sta bili pravšnja podlaga za primerno pripravljenost in poslušnost mater
za strokovne nasvete strokovnjakov.
Matere so razumele, da je »dolžnost staršev, da otroka negujejo in vzga-
jajo duševno in telesno«.134 So pa bistveno manj stroge, »tehnične« od
zdravnikov in stavijo poleg izobraževanja predvsem na osebno izkušnjo
in opazovanje; mati »naj skrbno opazuje svojega otroka. Že majhen, dvele-
131 N. d., 40–41.
132 Seveda ni bilo naključje, da je bil v prvih mesecih življenja največje skrbi, vzgojnih naporov in sicer-
šnjega discipliniranja deležen prav nagon po hranjenju. Večina potreb in užitkov je namreč pri dojenčku
tesno povezana z usti (oralna faza razvoja), prav krotenje užitkov, privzgajanje sposobnosti odrekanja pa
je (lahko) eden od glavnih ciljev vzgoje. V vsakem obdobju otrokovega razvoja je (bilo) tako treba disci-
plinirati novo, užitkovpolno področje ali funkcijo telesa.
133 B. Dragaš, n. d., 41–42.
134 F. Gizela, Otrok, Ženski svet (1925), 133–135.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Zdravnik poučuje mater, da mora »najmanj pred vsako hranitvijo otro-
ka previti in posušiti, potem naj ga pa pusti pri miru, ne sme ga premetavati
ali prenašati itd.«, da mora otroka kopati »redno vsak dan in sicer ob istem
času. Lahko ga koplje zjutraj ali zvečer, važno je le to, da opravlja to delo
vedno ob istem času,« in seveda, da se mora držati »reda glede hrane«.131
Snaga, še enkrat snaga in pa red pri hranjenju132 »so tri važne točke v prvih
mesecih, po katerih se mora mati pri otrokovi vzgoji ravnati, sicer bo otro-
ka že od vsega početka razvadila in pozneje težko začela s pravilno vzgojo,«
prisega pediater.
Nepoznavanje sodobnih znanstvenih spoznanj o pravilni negi otroka
ima po mnenju zdravnikov lahko za otroka usodne posledice. Tako na
primer dr. Dragaš (in med zdravniki ni nobena izjema) svari matere pred
prevelikim in (celo) nepravilnim pestovanjem majhnih otrok, češ da je
pri dojenčku »nepotrebno in celo nevarno … Šele ko otrok sam sedi, ga vza-
memo v naročje in ga nekaj časa pestujemo. Pri tem ga presedamo zdaj na
desno, zdaj na levo stran, da vadi hkrati in enakomerno levo in desno okon-
čino (roke), sicer ostane ena ali druga stran slabše razvita, ker otrok z njo ne
brca in je stisnjen ob materino telo, da se mišice ne morejo razviti.«133 S tovr-
stnimi svarili so (tudi) zdravniki izrekali materam nezaupnico oz. izražali
56 nemajhen dvom o njihovih negovalnih in vzgojiteljskih sposobnostih. Z
nasveti, ki so presegali strogo strokovna, medicinska področja in posega-
li na primer celo na področje ljubkovanja (ki naj bi samo po sebi spada-
lo v področje naravnih potreb in »znanj«), so še povečevali tako materino
odgovornost, da se (pravilno) izobrazi, da si zavestno prizadeva postati še
boljša, popolnejša mati, kot tudi njeno krivdo in občutek nezadostnosti,
nevednosti. (Pre)velika odgovornost in (pre)majhna samozavest mater pa
sta bili pravšnja podlaga za primerno pripravljenost in poslušnost mater
za strokovne nasvete strokovnjakov.
Matere so razumele, da je »dolžnost staršev, da otroka negujejo in vzga-
jajo duševno in telesno«.134 So pa bistveno manj stroge, »tehnične« od
zdravnikov in stavijo poleg izobraževanja predvsem na osebno izkušnjo
in opazovanje; mati »naj skrbno opazuje svojega otroka. Že majhen, dvele-
131 N. d., 40–41.
132 Seveda ni bilo naključje, da je bil v prvih mesecih življenja največje skrbi, vzgojnih naporov in sicer-
šnjega discipliniranja deležen prav nagon po hranjenju. Večina potreb in užitkov je namreč pri dojenčku
tesno povezana z usti (oralna faza razvoja), prav krotenje užitkov, privzgajanje sposobnosti odrekanja pa
je (lahko) eden od glavnih ciljev vzgoje. V vsakem obdobju otrokovega razvoja je (bilo) tako treba disci-
plinirati novo, užitkovpolno področje ali funkcijo telesa.
133 B. Dragaš, n. d., 41–42.
134 F. Gizela, Otrok, Ženski svet (1925), 133–135.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
