Page 43 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 43
Materinstvo 41
dojk na dojenje, nasvete pri premagovanju težav, kot so slabost, zateka-
nje nog itd., skratka o vsem, na kar »mora mati misliti pravzaprav že v no-
sečnosti. Saj je vse, kar koli stori dobrega v tem stanju, namenjeno tudi ko-
risti otroka. In če pazi in goji svoje lastno zdravje, misli v prvi vrsti na dete,
ki je tako odvisno od nje same«,67 prinašale predvsem ženske revije. Pri nas
je (tudi) na tem področju »vzgajanja žensk« nosila že pred koncem 19.
stoletja prvenstvo tržaška Slovenka. Nekaj desetletij kasneje pa so posta-
li tovrstni nasveti sestavni del Ženskega sveta, tedaj osrednje ženske revi-
je pri nas, ki je temu namenila posebno, stalno rubriko Materinstvo (pa
tudi v sorodni rubriki Higiena so objavljali tovrstne praktične nasvete).
Prav posebno avtoriteto je tovrstnim praktičnim nasvetom, na primer v
Ženskem svetu, dajalo tudi to, da so bili avtorji in avtorice teh besedil ve-
činoma medicinski/-ke strokovnjaki/-nje, ali pa vsaj z lastnimi izkušnja-
mi podprte matere.
V besedilih, ki so tako po obliki kot vsebini presegali zgolj svetoval-
no naravo, pa naj so bili to že knjižni priročniki ali pa revialni članki, pa
lahko v desetletju tik pred prvo svetovno vojno in v medvojnem obdobju
20. stoletja spremljamo razvoj in oblikovanje novega, recimo sodobnega
pogleda na nosečnost (in materinstvo). Če so razsvetljenci, najizraziteje
z Rousseaujem in njegovimi pedagoškimi besedili, poudarjali odgovor-
nost staršev za otrokovo prihodnost, njegovo stanu primerno vzgojo in
izobrazbo, pa so se sedaj dolžnosti in odgovornosti matere do otroka raz-
tegnile celo v samo nosečnost, po mnenju nekaterih pa naj bi bile mate-
re dolžne ravnati v skladu z interesi otroka celo pred nosečnostjo samo.68
To, da je otrok zaželen, da ima primernega očeta, da so materialne okoli-
ščine bodočih staršev take, da zagotavljajo otroku primerno prihodnost,
da se torej upošteva otrokove (domnevne) pravice, še preden je spočet, je
postala ena od novih dolžnosti ženske – bodoče matere.
»Prva pravica otroka je, da je dobrodošel svojim staršem, da je spočet v
ljubezni, da je pričakovan in spočet z ljubeznijo, da je njegova eksistenca od
vsega početka afirmacija življenja. Če bi se tega zavedali vsi starši, zlasti pa
vse matere, bi bilo na svetu veliko manj otrok, ki niso nikdar doživeli mla-
67 Materinstvo, Ženski svet (1928), 316.
68 Ginekologi 19. stoletja so prepoznavali v življenju ženske sedem obdobij: 1. rojstvo ženske, 2. prva
menstruacija, 3. izguba nedolžnosti, 4. nosečnost, 5. porod, 6. dojenje in 7. menopavza. Vsa so izhajala
iz (domnevno) ženske narave. Vse življenje ženske je bilo torej osredinjeno, usmerjeno k materinstvu, ves
razvoj njenega telesa je namenjen in podrejen temu, da bo nekoč rodila otroka in s tem dejanjem (tudi)
dosegla vrhunec in zmago svoje narave.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
dojk na dojenje, nasvete pri premagovanju težav, kot so slabost, zateka-
nje nog itd., skratka o vsem, na kar »mora mati misliti pravzaprav že v no-
sečnosti. Saj je vse, kar koli stori dobrega v tem stanju, namenjeno tudi ko-
risti otroka. In če pazi in goji svoje lastno zdravje, misli v prvi vrsti na dete,
ki je tako odvisno od nje same«,67 prinašale predvsem ženske revije. Pri nas
je (tudi) na tem področju »vzgajanja žensk« nosila že pred koncem 19.
stoletja prvenstvo tržaška Slovenka. Nekaj desetletij kasneje pa so posta-
li tovrstni nasveti sestavni del Ženskega sveta, tedaj osrednje ženske revi-
je pri nas, ki je temu namenila posebno, stalno rubriko Materinstvo (pa
tudi v sorodni rubriki Higiena so objavljali tovrstne praktične nasvete).
Prav posebno avtoriteto je tovrstnim praktičnim nasvetom, na primer v
Ženskem svetu, dajalo tudi to, da so bili avtorji in avtorice teh besedil ve-
činoma medicinski/-ke strokovnjaki/-nje, ali pa vsaj z lastnimi izkušnja-
mi podprte matere.
V besedilih, ki so tako po obliki kot vsebini presegali zgolj svetoval-
no naravo, pa naj so bili to že knjižni priročniki ali pa revialni članki, pa
lahko v desetletju tik pred prvo svetovno vojno in v medvojnem obdobju
20. stoletja spremljamo razvoj in oblikovanje novega, recimo sodobnega
pogleda na nosečnost (in materinstvo). Če so razsvetljenci, najizraziteje
z Rousseaujem in njegovimi pedagoškimi besedili, poudarjali odgovor-
nost staršev za otrokovo prihodnost, njegovo stanu primerno vzgojo in
izobrazbo, pa so se sedaj dolžnosti in odgovornosti matere do otroka raz-
tegnile celo v samo nosečnost, po mnenju nekaterih pa naj bi bile mate-
re dolžne ravnati v skladu z interesi otroka celo pred nosečnostjo samo.68
To, da je otrok zaželen, da ima primernega očeta, da so materialne okoli-
ščine bodočih staršev take, da zagotavljajo otroku primerno prihodnost,
da se torej upošteva otrokove (domnevne) pravice, še preden je spočet, je
postala ena od novih dolžnosti ženske – bodoče matere.
»Prva pravica otroka je, da je dobrodošel svojim staršem, da je spočet v
ljubezni, da je pričakovan in spočet z ljubeznijo, da je njegova eksistenca od
vsega početka afirmacija življenja. Če bi se tega zavedali vsi starši, zlasti pa
vse matere, bi bilo na svetu veliko manj otrok, ki niso nikdar doživeli mla-
67 Materinstvo, Ženski svet (1928), 316.
68 Ginekologi 19. stoletja so prepoznavali v življenju ženske sedem obdobij: 1. rojstvo ženske, 2. prva
menstruacija, 3. izguba nedolžnosti, 4. nosečnost, 5. porod, 6. dojenje in 7. menopavza. Vsa so izhajala
iz (domnevno) ženske narave. Vse življenje ženske je bilo torej osredinjeno, usmerjeno k materinstvu, ves
razvoj njenega telesa je namenjen in podrejen temu, da bo nekoč rodila otroka in s tem dejanjem (tudi)
dosegla vrhunec in zmago svoje narave.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
