Page 47 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 47
Materinstvo 45
deti doma, poznati iz domače hiše, in drugače je isto spoznavati v javnosti.
Javnost je nekaj drugačnega nego oži krog domače hiše; isto, kar je doma na-
ravno, postane v javnosti pohujšljivo.«80 Tabuiziranje nosečnosti se je kaza-
lo tudi pri nastanku različnih evfemizmov za nosečo žensko, na primer:
»je v drugem stanju/stanu«.81
Po zaslugi medicine, ginekologije je sicer posta(ja)la nosečnost čedalje
bolj varna, kar pa je pomenilo tudi čedalje bolj nadzorovana. Vpeljava in
čedalje pogostejša (tudi laična) raba pojmov, kot so »pravilna«, »zdrava«,
»patološka« itd., skratka, čedalje pestrejša paleta pridevnikov za opis no-
sečnosti kaže na povečano senzibilnost (tudi) laične javnosti, pa tudi na
pojav novih zahtev glede nosečnosti. Ni bilo več dovolj (seveda v določe-
nih socialnih skupinah), da je bila ženska noseča, pomembno je postalo,
da je bila ta nosečnost tudi zdrava, v nasprotnem primeru je bila (lahko)
patološka in potrebna posebnega nadzora. Ne glede na to, ali je bila no-
sečnica zdrava ali ne, pa so tovrstne zahteve ustvarjale pri njej drugačen,
nov odnos do nosečnosti. Lahko bi rekli, da se je z vpeljavo najrazličnej-
ših pridevniških pojasnjevalk (tudi) nosečnost spremenila v dejavnost, za
katero so veljala načela uspešnosti, popolnosti; če nosečnost ni zdrava, je
bolna in kaj od tega je, lahko pove ženski le zdravnik, strokovnjak. Zah-
teve po zdravi nosečnost in po varnem porodu so se sčasoma krepile, tako
da je bilo treba že pred drugo svetovno vojno posebej poudarjati, da »no-
seča žena ni bolnica, marveč je samo v izrednem stanju« ,82 za katerega pa
je vseeno dobro, da žensko nosečnico »proti koncu /nosečnosti/ vsaj en-
krat preišče zdravnik ali babica«. Vzporedno s tem je naraščalo tudi šte-
vilo žensk, ki so rodile v bolnišnici; tako je tudi v ljubljanski ženski bol-
nišnici in porodnišnici število porodov v letih od 1920 do 1936 naraslo
od 813 na 2.106 porodov na leto. Da so se ženske pogosteje zatekale k
bolnišnični oskrbi ob porodu, za katero je še nekaj desetletij nazaj velja-
lo, da je za ženske in novorojenčke najpogosteje usodna, in zato primer-
na zgolj za revne ženske,83 niso vplivale samo »težke gospodarske razmere«,
80 A. Mahnič, Ženska v javnosti in v politiki, Rimski katolik (1893), 453–457.
81 Še bolj kot nosečnost je postajal vsakdanjim očem in izkušnji čedalje bolj tuj tudi porod; vzporedno s
prenašanjem dogajanja izven domačega okolja, iz družinske sredine v tuje okolje porodnišnic. V obdobju,
ki ga obravnavamo v nalogi, so zdravniki prevzemali čedalje popolnejšo kontrolo nad potekom poro-
da in čedalje pogosteje se je za porodnico uporabljal izraz »je šla rodit«, kar je tudi vedno bolj odgovarja-
lo stvarnosti. Za obvladovanjem poroda, potem ko je večina žensk že rodila v bolnišničnem okolju, kar se
je v naših mestih zgodilo že pred drugo svetovno vojno, pa so se različne stroke čedalje bolj osredinjale na
sam potek nosečnosti. V zadnjih desetletjih 20. stoletja je tako veljala posebna skrb strokovnjakov, sveto-
vanju in ukrepanju pred samim spočetjem in posebej skrbnemu spremljanju nosečnice.
82 Zdravstvo. Zaščita bodoče matere, Ženski svet (1938), 11–12.
83 V 19. stoletju je bila umrljivost v porodnišnicah visoka in se je gibala med 10 in celo 20 odstotki. Vi-
soka umrljivost je bila povezana tako s sicer slabim zdravstvenim stanjem žensk porodnic, saj so večino-
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
deti doma, poznati iz domače hiše, in drugače je isto spoznavati v javnosti.
Javnost je nekaj drugačnega nego oži krog domače hiše; isto, kar je doma na-
ravno, postane v javnosti pohujšljivo.«80 Tabuiziranje nosečnosti se je kaza-
lo tudi pri nastanku različnih evfemizmov za nosečo žensko, na primer:
»je v drugem stanju/stanu«.81
Po zaslugi medicine, ginekologije je sicer posta(ja)la nosečnost čedalje
bolj varna, kar pa je pomenilo tudi čedalje bolj nadzorovana. Vpeljava in
čedalje pogostejša (tudi laična) raba pojmov, kot so »pravilna«, »zdrava«,
»patološka« itd., skratka, čedalje pestrejša paleta pridevnikov za opis no-
sečnosti kaže na povečano senzibilnost (tudi) laične javnosti, pa tudi na
pojav novih zahtev glede nosečnosti. Ni bilo več dovolj (seveda v določe-
nih socialnih skupinah), da je bila ženska noseča, pomembno je postalo,
da je bila ta nosečnost tudi zdrava, v nasprotnem primeru je bila (lahko)
patološka in potrebna posebnega nadzora. Ne glede na to, ali je bila no-
sečnica zdrava ali ne, pa so tovrstne zahteve ustvarjale pri njej drugačen,
nov odnos do nosečnosti. Lahko bi rekli, da se je z vpeljavo najrazličnej-
ših pridevniških pojasnjevalk (tudi) nosečnost spremenila v dejavnost, za
katero so veljala načela uspešnosti, popolnosti; če nosečnost ni zdrava, je
bolna in kaj od tega je, lahko pove ženski le zdravnik, strokovnjak. Zah-
teve po zdravi nosečnost in po varnem porodu so se sčasoma krepile, tako
da je bilo treba že pred drugo svetovno vojno posebej poudarjati, da »no-
seča žena ni bolnica, marveč je samo v izrednem stanju« ,82 za katerega pa
je vseeno dobro, da žensko nosečnico »proti koncu /nosečnosti/ vsaj en-
krat preišče zdravnik ali babica«. Vzporedno s tem je naraščalo tudi šte-
vilo žensk, ki so rodile v bolnišnici; tako je tudi v ljubljanski ženski bol-
nišnici in porodnišnici število porodov v letih od 1920 do 1936 naraslo
od 813 na 2.106 porodov na leto. Da so se ženske pogosteje zatekale k
bolnišnični oskrbi ob porodu, za katero je še nekaj desetletij nazaj velja-
lo, da je za ženske in novorojenčke najpogosteje usodna, in zato primer-
na zgolj za revne ženske,83 niso vplivale samo »težke gospodarske razmere«,
80 A. Mahnič, Ženska v javnosti in v politiki, Rimski katolik (1893), 453–457.
81 Še bolj kot nosečnost je postajal vsakdanjim očem in izkušnji čedalje bolj tuj tudi porod; vzporedno s
prenašanjem dogajanja izven domačega okolja, iz družinske sredine v tuje okolje porodnišnic. V obdobju,
ki ga obravnavamo v nalogi, so zdravniki prevzemali čedalje popolnejšo kontrolo nad potekom poro-
da in čedalje pogosteje se je za porodnico uporabljal izraz »je šla rodit«, kar je tudi vedno bolj odgovarja-
lo stvarnosti. Za obvladovanjem poroda, potem ko je večina žensk že rodila v bolnišničnem okolju, kar se
je v naših mestih zgodilo že pred drugo svetovno vojno, pa so se različne stroke čedalje bolj osredinjale na
sam potek nosečnosti. V zadnjih desetletjih 20. stoletja je tako veljala posebna skrb strokovnjakov, sveto-
vanju in ukrepanju pred samim spočetjem in posebej skrbnemu spremljanju nosečnice.
82 Zdravstvo. Zaščita bodoče matere, Ženski svet (1938), 11–12.
83 V 19. stoletju je bila umrljivost v porodnišnicah visoka in se je gibala med 10 in celo 20 odstotki. Vi-
soka umrljivost je bila povezana tako s sicer slabim zdravstvenim stanjem žensk porodnic, saj so večino-
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
