Page 41 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 41
Materinstvo 39
Prvo poglavje Kočevarjeve knjige se (še)58 začenja z obdobjem noseč-
nosti oz. je namenjeno »ženi v nosečem stanu«. V medicinskem slovar-
ju, ki so ga v letih 1812 in 1822 izdajali v Parizu, najdemo pod geslom
Nosečnost naslednjo izjavo zdravnika Marca: »Noseča ženska mora posta-
ti objekt aktivne skrbi, verskega čaščenja in posebne vrste spoštovanja,« in
nedvoumno izraža delovno zavzetost zdravnikov, ko je šlo za nosečnico.
Spremenjen odnos do nosečnosti in nosečnice pa ni bila namenjen toliko
ženski, kolikor ga moramo povezovati s posebno, prav tako novo skrbjo
in skrbnostjo do otroka, kajti »mati je tu zaradi otroka, in kdor je vzgojil
močne in zdrave hčerke, je skrbel za srečno potomstvo, si je zagotovil srečne
vnuke«.59 Skrb za otroka pa se je začenjala čedalje bolj zgodaj in je sedaj,
na podlagi najnovejših medicinskih spoznanj o razvoju plodu v materni-
ci, segala že v obdobje nosečnosti, počasi pa se je skozi 20. stoletje pomi-
kala še bolj nazaj. 60 Že konec 19. stoletja so strokovnjaki (zdravniki) po-
udarjali pomembnost pravilnega ravnanja, obnašanja nosečnice, kajti kot
pravi dr. Kočevar, »noseča žena, ako nije zdrava, ne bode porodila, kakor
je uže omenjeno, zdravega otroka; torej je njena dolžnost, skrbeti za svoje
zdravje, ne samo zaradi sebe, temuč tudi zaradi otroka … Huda jeza, dol-
gotrajna mržnja, otožnost z velikim žalovanjem in iznenadni strah vznemi-
rijo dušo, stresejo čud ali srce, umamijo materine čutnice, katere ravnajo rast
otroku, ter spridijo kri, od katere se redi otrok.«61
Podobno lahko beremo pol stoletja kasneje, tokrat pri zdravnici: »Po-
zivamo vse ljubeznive matere, da se med nastajanjem svojega otroka ogiba-
jo vsega grdega, kar žali oko ali srce, prav tako pa skrbijo tudi za umetno-
stne predmete v svoji najbližji okolici, katerih gledanje učinkuje povzdigu-
joče, najsibodo potem kipi, slike ali dobre risbe; čitajo naj samo lepe knjige
in si poiščejo tudi vse lepote v naravi. Udušijo naj vsako jezo in srd, nikakor
naj ne bodo izpostavljene duševnim razburjenjem, poišejo pa naj vse, kar po-
mirja njih čustvo, zadovoljuje njih dušo in razveseljuje njih srce! Vsak dan
naj hodijo v milo naravo in naj se povzdigujejo ob pogledu na njene vzne-
sene lepote. Harmonična in pokojna naj bo okolica žene, ki hoče dati nove-
mu človeku življenje!«62
58 Bolj ko so se kopičila spoznanja o prednatalnem obdobju/-ih otrokovega razvoja, o zakonitostih gene-
tike in o pomenu zunanjih vplivov na potencialno nosečnico, bolj so se širila poglavja, ki so z različnih
zornih kotov in z različnimi poudarki obravnavala čas pred samo zanositvijo. In čedalje večja je bila od-
govornost žensk do otrok, ki še niti spočeti niso bili.
59 A. Fischer-Dückelmann, n. d., 21.
60 Ni naključje, da so šle s tovrstnimi razpravami z roko v roki tudi tiste o kontracepciji, abortusu in žen-
ski pravici do lastnega telesa sploh, a o teh vprašanjih kasneje.
61 Š. Kočevar, n. d., 6, 14.
62 A. Fischer-Dückelmann, n. d., 48–49.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Prvo poglavje Kočevarjeve knjige se (še)58 začenja z obdobjem noseč-
nosti oz. je namenjeno »ženi v nosečem stanu«. V medicinskem slovar-
ju, ki so ga v letih 1812 in 1822 izdajali v Parizu, najdemo pod geslom
Nosečnost naslednjo izjavo zdravnika Marca: »Noseča ženska mora posta-
ti objekt aktivne skrbi, verskega čaščenja in posebne vrste spoštovanja,« in
nedvoumno izraža delovno zavzetost zdravnikov, ko je šlo za nosečnico.
Spremenjen odnos do nosečnosti in nosečnice pa ni bila namenjen toliko
ženski, kolikor ga moramo povezovati s posebno, prav tako novo skrbjo
in skrbnostjo do otroka, kajti »mati je tu zaradi otroka, in kdor je vzgojil
močne in zdrave hčerke, je skrbel za srečno potomstvo, si je zagotovil srečne
vnuke«.59 Skrb za otroka pa se je začenjala čedalje bolj zgodaj in je sedaj,
na podlagi najnovejših medicinskih spoznanj o razvoju plodu v materni-
ci, segala že v obdobje nosečnosti, počasi pa se je skozi 20. stoletje pomi-
kala še bolj nazaj. 60 Že konec 19. stoletja so strokovnjaki (zdravniki) po-
udarjali pomembnost pravilnega ravnanja, obnašanja nosečnice, kajti kot
pravi dr. Kočevar, »noseča žena, ako nije zdrava, ne bode porodila, kakor
je uže omenjeno, zdravega otroka; torej je njena dolžnost, skrbeti za svoje
zdravje, ne samo zaradi sebe, temuč tudi zaradi otroka … Huda jeza, dol-
gotrajna mržnja, otožnost z velikim žalovanjem in iznenadni strah vznemi-
rijo dušo, stresejo čud ali srce, umamijo materine čutnice, katere ravnajo rast
otroku, ter spridijo kri, od katere se redi otrok.«61
Podobno lahko beremo pol stoletja kasneje, tokrat pri zdravnici: »Po-
zivamo vse ljubeznive matere, da se med nastajanjem svojega otroka ogiba-
jo vsega grdega, kar žali oko ali srce, prav tako pa skrbijo tudi za umetno-
stne predmete v svoji najbližji okolici, katerih gledanje učinkuje povzdigu-
joče, najsibodo potem kipi, slike ali dobre risbe; čitajo naj samo lepe knjige
in si poiščejo tudi vse lepote v naravi. Udušijo naj vsako jezo in srd, nikakor
naj ne bodo izpostavljene duševnim razburjenjem, poišejo pa naj vse, kar po-
mirja njih čustvo, zadovoljuje njih dušo in razveseljuje njih srce! Vsak dan
naj hodijo v milo naravo in naj se povzdigujejo ob pogledu na njene vzne-
sene lepote. Harmonična in pokojna naj bo okolica žene, ki hoče dati nove-
mu človeku življenje!«62
58 Bolj ko so se kopičila spoznanja o prednatalnem obdobju/-ih otrokovega razvoja, o zakonitostih gene-
tike in o pomenu zunanjih vplivov na potencialno nosečnico, bolj so se širila poglavja, ki so z različnih
zornih kotov in z različnimi poudarki obravnavala čas pred samo zanositvijo. In čedalje večja je bila od-
govornost žensk do otrok, ki še niti spočeti niso bili.
59 A. Fischer-Dückelmann, n. d., 21.
60 Ni naključje, da so šle s tovrstnimi razpravami z roko v roki tudi tiste o kontracepciji, abortusu in žen-
ski pravici do lastnega telesa sploh, a o teh vprašanjih kasneje.
61 Š. Kočevar, n. d., 6, 14.
62 A. Fischer-Dückelmann, n. d., 48–49.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
