Page 42 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 42
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
Medicina oz. ginekologija sta postajali do žensk – bodočih in aktu-
alnih mater – čedalje bolj paternalistični; najnovejša znanstvena spozna-
nja, kako naj ženske ravnajo v nosečnosti (in v času po otrokovem roj-
stvu), so se kar kopičila. Če se je dr. Kočevar v osemdesetih letih 19. sto-
letja še omejeval pri svojih nasvetih, ki so posegali v ustaljen način ži-
vljenja ženske, bodoče matere, pa je kasneje vsak nov priročnik prinašal
več »spoznanj« o različnih kvarnih vplivih, povezanih z načinom življe-
nja ženske, na razvoj plodu (in otroka).63 Povečani skrbi zdravnikov64 za
plod in mater med nosečnostjo so pritegnile tudi ženske, matere, ki tovr-
stnim naukom ali odločno pritrjujejo, da, se vzgoja »začne že v materinem
trebuhu«,65 ali pa ob njih vzneseno obujajo občutja iz časov lastne noseč-
nosti (in tako pomagajo k izgradnji mita o materinstvu): »Kako blaženi
čuti polnijo materi srce! S tiho, gorko ljubeznijo ljubi bitje, koje niti še rojeno
ni, kojega še ne pozna. Skrbno odvrača vsak vnanji vpliv, ki bi znal škoditi
že v kali nežni stvarici. Ona kroti svojo zlovoljo, svojo naglo jezo, svoje strasti
ter si vsaja v srce sama nežna, blaga čutila. Tiho, mirno opravlja svoj vsak-
danji posel, željno čakajoča dneva, ko bode smela pritisniti prvič ljubljeno
dete na kipeče srce. Pogled v deteta nedolžne oči, kojega pritiska na svoje prsi,
ji je dosti odškodnine za ves trud, za prečute noči in prestane bolečine.«66
40 Med širše skupine prebivalstva so vrsto praktičnih napotkov – tako
glede pravilne prehrane nosečnice, nujnosti počitka v tem času, priprave
63 Kvarni vplivi na razvoj bodočega otroka so se razlikovali glede na razredno, socialno pripadnost ženske
nosečnice; za ženske nižjih, delavskih slojev so bili najbolj ogrožujoči dejavniki njihovi lastni možje s svo-
jim brutalnim obnašanjem; bistven delež je imelo tudi trdo in dolgotrajno delo v različnih prisilnih dr-
žah, ki so ga opravljale ženske navadno v tovarnah, obrtnih delavnicah, celo v rudnikih; slaba prehrana,
značilna sicer za celoten razred, posebej izrazita pa prav pri ženskah; različne razvojne pomanjkljivosti
in celo pohabe, posledice zanemarjanja in zlorab v otroštvu deklet; pomanjkanje primerne zdravstvene
oskrbe; in ne nazadnje siceršnji bivalni (ne)standard. Pri ženskah iz višjih slojev pa so zdravniki opozarja-
li predvsem na presežke: preveč zabave, preveč (neprimerne) hrane itd. »Paternalistični zdravniki so sanja-
li o preobrazbi nosečnosti v neke vrste nadzorovan asketicizem,« pravi Yvonne Knibiehler, Bodies and He-
arts, A History of Women, Emerging Feminisem from Revolution to World War, ur. G. Duby in M. Perrot,
Harvard 1993, 332. Tega, da se soočajo matere iz različnih socialnih slojev z neprimerljivimi težavami in
da pišejo, svetujejo zdravniki v resnici le tistim, bolje situiranim, se je (še) dobro zavedal tudi dr. Koče-
var, ki ves čas eksplicitno navaja tudi cenene različice svojih napotkov materam, kako pravilno negovati,
hraniti in vzgajati otroka.
64 Danes je dobila skrb zdravnikov za plod skorajda neverjetne razsežnosti (seveda gre le za plodove, ki
imajo to srečo, da so se znašli v maternicah mater, ki živejo v bogatem delu sveta). V teh prostranstvih
medicinske skrbi za pravilen potek plodovega razvoja pa so ženske nosečnice nekako izgubili, fizično
omejili zgolj na maternico, funkcionalno pa skrčili njihovo bivanje na naloge najučinkovitejšega preskr-
bovanja plodu z najboljšimi potrebnimi snovmi in občutki. Vsekakor se je proces redukcije nosečih žen-
sk zgolj na medicinski, ginekološki stroki dostopne organe in funkcije, ki se počasi izteka v lasten absurd
s popolno ukinitvijo žensk kot spočetnic, nosečnic, (po)roditeljic in ki je v mnogočem posegel prav v te-
melje kulture konca 20. stoletja, začel prav s temi zdravniškimi in laičnimi napotki ženskam.
65 Mati, Nekaj o vzgoji otrok, Slovenka (1897), 3–4.
66 Materinske dolžnosti, Slovenka (1898), 458–461.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Medicina oz. ginekologija sta postajali do žensk – bodočih in aktu-
alnih mater – čedalje bolj paternalistični; najnovejša znanstvena spozna-
nja, kako naj ženske ravnajo v nosečnosti (in v času po otrokovem roj-
stvu), so se kar kopičila. Če se je dr. Kočevar v osemdesetih letih 19. sto-
letja še omejeval pri svojih nasvetih, ki so posegali v ustaljen način ži-
vljenja ženske, bodoče matere, pa je kasneje vsak nov priročnik prinašal
več »spoznanj« o različnih kvarnih vplivih, povezanih z načinom življe-
nja ženske, na razvoj plodu (in otroka).63 Povečani skrbi zdravnikov64 za
plod in mater med nosečnostjo so pritegnile tudi ženske, matere, ki tovr-
stnim naukom ali odločno pritrjujejo, da, se vzgoja »začne že v materinem
trebuhu«,65 ali pa ob njih vzneseno obujajo občutja iz časov lastne noseč-
nosti (in tako pomagajo k izgradnji mita o materinstvu): »Kako blaženi
čuti polnijo materi srce! S tiho, gorko ljubeznijo ljubi bitje, koje niti še rojeno
ni, kojega še ne pozna. Skrbno odvrača vsak vnanji vpliv, ki bi znal škoditi
že v kali nežni stvarici. Ona kroti svojo zlovoljo, svojo naglo jezo, svoje strasti
ter si vsaja v srce sama nežna, blaga čutila. Tiho, mirno opravlja svoj vsak-
danji posel, željno čakajoča dneva, ko bode smela pritisniti prvič ljubljeno
dete na kipeče srce. Pogled v deteta nedolžne oči, kojega pritiska na svoje prsi,
ji je dosti odškodnine za ves trud, za prečute noči in prestane bolečine.«66
40 Med širše skupine prebivalstva so vrsto praktičnih napotkov – tako
glede pravilne prehrane nosečnice, nujnosti počitka v tem času, priprave
63 Kvarni vplivi na razvoj bodočega otroka so se razlikovali glede na razredno, socialno pripadnost ženske
nosečnice; za ženske nižjih, delavskih slojev so bili najbolj ogrožujoči dejavniki njihovi lastni možje s svo-
jim brutalnim obnašanjem; bistven delež je imelo tudi trdo in dolgotrajno delo v različnih prisilnih dr-
žah, ki so ga opravljale ženske navadno v tovarnah, obrtnih delavnicah, celo v rudnikih; slaba prehrana,
značilna sicer za celoten razred, posebej izrazita pa prav pri ženskah; različne razvojne pomanjkljivosti
in celo pohabe, posledice zanemarjanja in zlorab v otroštvu deklet; pomanjkanje primerne zdravstvene
oskrbe; in ne nazadnje siceršnji bivalni (ne)standard. Pri ženskah iz višjih slojev pa so zdravniki opozarja-
li predvsem na presežke: preveč zabave, preveč (neprimerne) hrane itd. »Paternalistični zdravniki so sanja-
li o preobrazbi nosečnosti v neke vrste nadzorovan asketicizem,« pravi Yvonne Knibiehler, Bodies and He-
arts, A History of Women, Emerging Feminisem from Revolution to World War, ur. G. Duby in M. Perrot,
Harvard 1993, 332. Tega, da se soočajo matere iz različnih socialnih slojev z neprimerljivimi težavami in
da pišejo, svetujejo zdravniki v resnici le tistim, bolje situiranim, se je (še) dobro zavedal tudi dr. Koče-
var, ki ves čas eksplicitno navaja tudi cenene različice svojih napotkov materam, kako pravilno negovati,
hraniti in vzgajati otroka.
64 Danes je dobila skrb zdravnikov za plod skorajda neverjetne razsežnosti (seveda gre le za plodove, ki
imajo to srečo, da so se znašli v maternicah mater, ki živejo v bogatem delu sveta). V teh prostranstvih
medicinske skrbi za pravilen potek plodovega razvoja pa so ženske nosečnice nekako izgubili, fizično
omejili zgolj na maternico, funkcionalno pa skrčili njihovo bivanje na naloge najučinkovitejšega preskr-
bovanja plodu z najboljšimi potrebnimi snovmi in občutki. Vsekakor se je proces redukcije nosečih žen-
sk zgolj na medicinski, ginekološki stroki dostopne organe in funkcije, ki se počasi izteka v lasten absurd
s popolno ukinitvijo žensk kot spočetnic, nosečnic, (po)roditeljic in ki je v mnogočem posegel prav v te-
melje kulture konca 20. stoletja, začel prav s temi zdravniškimi in laičnimi napotki ženskam.
65 Mati, Nekaj o vzgoji otrok, Slovenka (1897), 3–4.
66 Materinske dolžnosti, Slovenka (1898), 458–461.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
