Page 40 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 40
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
ohromelost bolnice.54 Poimenovanje bolezni je staro, grško in že v svojem
izvoru najtesneje povezano z ženskim telesom oz. maternico (gr. Hystera,
maternica).55 Histerija je bila kot zgodovinsko in kulturno pogoje(va)na
»ženska bolezen« zunanja manifestacija ženskega nezadovoljstva v druž-
bi, ki neposrednega ženskega upora ni sprejemala, je pa bila pripravljena
za ženske sprejemljivo vedenje priznati najrazličnejše (druge) simptome:
od gluhote, slepote, najrazličnejših tikov, nenadnih izgub zavesti pa vse
do ohromelosti različnih delov ali kar celotnega telesa.56 Doktor Kočevar
bolezni prav tako ni mogel določiti nekega konkretnega povzročitelja, po
njegovem mnenju je bila odraz neugodnih razmer, v katerih se je znašla
ženska, najpogosteje (že) mati. Ne glede na to, in prav to je ena od zna-
čilnosti nastajajočega neenakovrednega odnosa med zdravnikom in pa-
cientko, pa je dr. Kočevar obljubljal ženskam zdravje, če se bodo ravnale
po njegovih, zdravnikovih, in s tem strokovnjakovih navodilih.
»Uzroki taiste so nekaj slabe razmere, v katerih živijo matere, nekaj ško-
dljive navade, katerih ne znajo opuščati v nosečem stanu in po porodu, naj-
več pa po nevednosti, kako da imajo živeti, da zdrave ostanejo. Histerične
ali maternične žene so ali nerodovitne, ali pa rodijo slabe otroke, kateri, ako
prve dni ne pomrjejo, ne rastejo pravilno, vedno bolehajo, slaboumni imajo
38 materine strasti, jezo, žalost, otožnost, strah. To je nesreča za posamezne ro-
dovine in za ves slovenski narod. Temu zlu vsaj deloma v okom priti, spisal
sem to knjižico s pravilom, po katerem se morajo ravnati žene noseče in kot
porodnice, da obvarjejo svoje zdravje in ostanejo sposobne roditi zdrave otro-
ke … Matere! Ravnajte se po mojih nasvetih, za darilo uživale bodete naj-
večje dobro, t j. obvarovale si zdravje, ter rodile zdrave otroke, močne in spo-
sobne za razvitje telesa in uma.«57
54 Sigmund Freud in Joseph Breuer, 3 Studies on Hysteria, 1974.
55 »To je hromota,« pravi dr. Kočevar, »ki se navadno imenuje maternica in v zdravniških knjigah histerija.«
Š. Kočevar, n. d., 1.
56 Slovenski psihiater Lunaček v intervjuju za revijo Viva ( Ta vražji čar histerije!, Viva, september 2000),
omenja tudi primere t. i. klasičnih histeričnih napadov pri moških, ki pa (seveda) prihajajo iz drugačnih
kulturnih okolij, kot je naše. V bolj tradicionalnih družbah, na primer v ruralnih sredinah Balkana, je
tovrstno vedenje dopustno tudi za moške. In ker je taka oblika izražanja upora sprejemljiva, se je tudi po-
služujejo. Tudi moški. Vsakodnevno lahko »spremljamo« manifestacije takšnih, moških oblik histeričnih
reakcij, na primer v pesmih, popevkah z (evfemistično rečeno) balkanskim melosom. Pri nas, v naši kul-
turi je tovrstno vedenje sprejemljivo zgolj za ženske, torej imamo opraviti s histeričarkami in le v slabšal-
nih oblikah s histeriki (morda zato delujejo pesmi, pete v slovenščini, a z značilno »južnaškim melosom«,
tako neprepričljivo). Res pa je, da je epidemije histeričark očitno konec; simptomi histerije so namreč po-
stali tudi v naši sredini vse prej kot zaželeni ali prepoznani kot atributi ženskosti.
57 Š. Kočevar, n. d., 2.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
ohromelost bolnice.54 Poimenovanje bolezni je staro, grško in že v svojem
izvoru najtesneje povezano z ženskim telesom oz. maternico (gr. Hystera,
maternica).55 Histerija je bila kot zgodovinsko in kulturno pogoje(va)na
»ženska bolezen« zunanja manifestacija ženskega nezadovoljstva v druž-
bi, ki neposrednega ženskega upora ni sprejemala, je pa bila pripravljena
za ženske sprejemljivo vedenje priznati najrazličnejše (druge) simptome:
od gluhote, slepote, najrazličnejših tikov, nenadnih izgub zavesti pa vse
do ohromelosti različnih delov ali kar celotnega telesa.56 Doktor Kočevar
bolezni prav tako ni mogel določiti nekega konkretnega povzročitelja, po
njegovem mnenju je bila odraz neugodnih razmer, v katerih se je znašla
ženska, najpogosteje (že) mati. Ne glede na to, in prav to je ena od zna-
čilnosti nastajajočega neenakovrednega odnosa med zdravnikom in pa-
cientko, pa je dr. Kočevar obljubljal ženskam zdravje, če se bodo ravnale
po njegovih, zdravnikovih, in s tem strokovnjakovih navodilih.
»Uzroki taiste so nekaj slabe razmere, v katerih živijo matere, nekaj ško-
dljive navade, katerih ne znajo opuščati v nosečem stanu in po porodu, naj-
več pa po nevednosti, kako da imajo živeti, da zdrave ostanejo. Histerične
ali maternične žene so ali nerodovitne, ali pa rodijo slabe otroke, kateri, ako
prve dni ne pomrjejo, ne rastejo pravilno, vedno bolehajo, slaboumni imajo
38 materine strasti, jezo, žalost, otožnost, strah. To je nesreča za posamezne ro-
dovine in za ves slovenski narod. Temu zlu vsaj deloma v okom priti, spisal
sem to knjižico s pravilom, po katerem se morajo ravnati žene noseče in kot
porodnice, da obvarjejo svoje zdravje in ostanejo sposobne roditi zdrave otro-
ke … Matere! Ravnajte se po mojih nasvetih, za darilo uživale bodete naj-
večje dobro, t j. obvarovale si zdravje, ter rodile zdrave otroke, močne in spo-
sobne za razvitje telesa in uma.«57
54 Sigmund Freud in Joseph Breuer, 3 Studies on Hysteria, 1974.
55 »To je hromota,« pravi dr. Kočevar, »ki se navadno imenuje maternica in v zdravniških knjigah histerija.«
Š. Kočevar, n. d., 1.
56 Slovenski psihiater Lunaček v intervjuju za revijo Viva ( Ta vražji čar histerije!, Viva, september 2000),
omenja tudi primere t. i. klasičnih histeričnih napadov pri moških, ki pa (seveda) prihajajo iz drugačnih
kulturnih okolij, kot je naše. V bolj tradicionalnih družbah, na primer v ruralnih sredinah Balkana, je
tovrstno vedenje dopustno tudi za moške. In ker je taka oblika izražanja upora sprejemljiva, se je tudi po-
služujejo. Tudi moški. Vsakodnevno lahko »spremljamo« manifestacije takšnih, moških oblik histeričnih
reakcij, na primer v pesmih, popevkah z (evfemistično rečeno) balkanskim melosom. Pri nas, v naši kul-
turi je tovrstno vedenje sprejemljivo zgolj za ženske, torej imamo opraviti s histeričarkami in le v slabšal-
nih oblikah s histeriki (morda zato delujejo pesmi, pete v slovenščini, a z značilno »južnaškim melosom«,
tako neprepričljivo). Res pa je, da je epidemije histeričark očitno konec; simptomi histerije so namreč po-
stali tudi v naši sredini vse prej kot zaželeni ali prepoznani kot atributi ženskosti.
57 Š. Kočevar, n. d., 2.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
