Page 38 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 38
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
Izidi poljudnoznanstvenih knjig, namenjenih prav materam kot po-
moč pri pravilni negi in vzgoji otroka, so postali v 20. stoletju čedalje po-
gostejši. Na začetku so prihajali avtorji in avtorice najpogosteje iz zdrav-
niških krogov in so se pri pisanju, vsaj posredno, sklicevali na lastne pro-
fesionalne in/ali osebne izkušnje.45 Slovenci smo dobili prvo tako »po-
dučno knjigo materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave obvarjajo«
leta 1882. Napisal jo je zdravnik Kočevar46, obsegala pa je oseminštiri-
deset strani. Knjiga je razdeljena v štiri poglavja,47 ki spremljajo žensko
v nosečnosti in v poporodnem obdobju ter ji svetujejo, kako oskrbeti za
otroka v njegovem prvem in nato še v drugem in tretjem letu starosti.48
»V vsacem oddelku napoveduje /avtor/ natančna pravila, kako treba ravna-
ti materi in z materjo in otrokom in česa se varovati, bodisi v jedi in pijači,
bodisi v delu in duševnem oziru, da se zdravje ohrani /.../ in navaja neško-
dljiva in škodljiva jedila za nosečo ženo, kateri med drugim ukazuje: »Ne
treba jej zahajati v gostilnice, kar se itak ne spodobi za ženski spol.«49 Do izi-
da Kočevarjeve knjige smo imeli v slovenščini le eno knjigo s podobno te-
matiko, in sicer prevod Hufelandove Makrobiotike dr. Preloga. Ob tej je
bil v slovenščini še, tedaj že razprodani, Domači zdravnik, »kateri pa ni iz
zdravstvenega peresa,« pravi Vošnjak. Med obema vojnama je število tako
prevedenih kot izvirnih knjig, ki so jih napisali slovenski strokovnjaki na
36 podlagi lastnih izkušenj, raslo. Konec dvajsetih let je tako objavil svojo
prvo knjižico dr. B. Dragaš, znani ljubljanski pediater in vodja svetovalne
službe za nosečnice, novorojenčke in majhne otroke v Ljubljani. Knjižica
45 Kako tvegano je bilo podajanje mater-laičark v avtorske vode, kaže tudi primer knjižice Materinstvo, ki
jo je leta 1926 izdala neka mati v Gorici. Najprej je Ženski svet knjižico pohvalil kot »neprecenljive vredno-
sti za naše ženstvo«, predvsem zaradi neposrednega načina obravnavanja problematike. »Vsako zrelo dekle,«
zapiše Ženski svet, »naj se združi z izvoljenim ali koraka sama po potu življenja, mora biti poučena o postan-
ku človeškega telesa. Pravljice so za otroke, a zrela dekleta morajo zreti v realnost, da se obvarujejo zla.« Knji-
žna poročila, Ženski svet (1926), 224. Pa je bilo te realnosti za budne cenzorje tako na strani morale kot
stroke očitno preveč. »Pozneje smo izvedele, da je cerkvena cenzura knjigo prepovedala in da je tudi strokov-
na zdravniška sodba o nekaterih odstavkih neugodna.« Materinstvo, Ženski svet (1926), 256.
46 Štefan Kočevar, »zdravnik, narodni buditelj in politik … Bil je ustanovitelj in dolgoletni predsednik Naro-
dne čitalnice (1862–77) ter osrednja osebnost političnega in narodnega življenja v Celju. Z J. Vošnjakom je po-
skušal ustanoviti društvo slov. zdravnikov na Štajerskem Napisal je poljudnoznanstveni spis o pravilnem ravna-
nju z nosečimi ženami in porodnicami (Slovenska mati, 1882),« zapiše J. Cvirn v Enciklopediji Slovenije.
47 1. poglavje: Žena v nosečem stanu, 2. poglavje: Žena v poporodnej dobi, 3. poglavje: Oskrbovanje
otroka v prvem letu, 4. poglavje: Dete v drugem in tretjem letu; Š. Kočevar, Slovenska mati, Podučna
knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave obvarjejo, Ljubljana 1882.
48 Zanimivo je, da se večina tudi kasnejših, celo najnovejših tovrstnih priročnikov za mlade starše omeju-
je na otrokov tretji rojstni dan.
49 Josip Vošnjak, Slovenska mati, Ljubljanski zvon (1883), št. 1, 63–67. Tudi sicer se je od nosečnic, žensk,
ki se jim je nosečnost poznala, pričakovali, da se bodo kar se da malo in kar najbolj sramežljivo pojavlja-
le v javnosti. Prav nosečniški trebuh in morebitne seksualne asociacije, ki bi jih lahko sprožil pogled nanj
pri mladeži, so bili eden od (domnevnih) razlogov, zakaj se je učiteljicam zapovedoval celibat.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Izidi poljudnoznanstvenih knjig, namenjenih prav materam kot po-
moč pri pravilni negi in vzgoji otroka, so postali v 20. stoletju čedalje po-
gostejši. Na začetku so prihajali avtorji in avtorice najpogosteje iz zdrav-
niških krogov in so se pri pisanju, vsaj posredno, sklicevali na lastne pro-
fesionalne in/ali osebne izkušnje.45 Slovenci smo dobili prvo tako »po-
dučno knjigo materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave obvarjajo«
leta 1882. Napisal jo je zdravnik Kočevar46, obsegala pa je oseminštiri-
deset strani. Knjiga je razdeljena v štiri poglavja,47 ki spremljajo žensko
v nosečnosti in v poporodnem obdobju ter ji svetujejo, kako oskrbeti za
otroka v njegovem prvem in nato še v drugem in tretjem letu starosti.48
»V vsacem oddelku napoveduje /avtor/ natančna pravila, kako treba ravna-
ti materi in z materjo in otrokom in česa se varovati, bodisi v jedi in pijači,
bodisi v delu in duševnem oziru, da se zdravje ohrani /.../ in navaja neško-
dljiva in škodljiva jedila za nosečo ženo, kateri med drugim ukazuje: »Ne
treba jej zahajati v gostilnice, kar se itak ne spodobi za ženski spol.«49 Do izi-
da Kočevarjeve knjige smo imeli v slovenščini le eno knjigo s podobno te-
matiko, in sicer prevod Hufelandove Makrobiotike dr. Preloga. Ob tej je
bil v slovenščini še, tedaj že razprodani, Domači zdravnik, »kateri pa ni iz
zdravstvenega peresa,« pravi Vošnjak. Med obema vojnama je število tako
prevedenih kot izvirnih knjig, ki so jih napisali slovenski strokovnjaki na
36 podlagi lastnih izkušenj, raslo. Konec dvajsetih let je tako objavil svojo
prvo knjižico dr. B. Dragaš, znani ljubljanski pediater in vodja svetovalne
službe za nosečnice, novorojenčke in majhne otroke v Ljubljani. Knjižica
45 Kako tvegano je bilo podajanje mater-laičark v avtorske vode, kaže tudi primer knjižice Materinstvo, ki
jo je leta 1926 izdala neka mati v Gorici. Najprej je Ženski svet knjižico pohvalil kot »neprecenljive vredno-
sti za naše ženstvo«, predvsem zaradi neposrednega načina obravnavanja problematike. »Vsako zrelo dekle,«
zapiše Ženski svet, »naj se združi z izvoljenim ali koraka sama po potu življenja, mora biti poučena o postan-
ku človeškega telesa. Pravljice so za otroke, a zrela dekleta morajo zreti v realnost, da se obvarujejo zla.« Knji-
žna poročila, Ženski svet (1926), 224. Pa je bilo te realnosti za budne cenzorje tako na strani morale kot
stroke očitno preveč. »Pozneje smo izvedele, da je cerkvena cenzura knjigo prepovedala in da je tudi strokov-
na zdravniška sodba o nekaterih odstavkih neugodna.« Materinstvo, Ženski svet (1926), 256.
46 Štefan Kočevar, »zdravnik, narodni buditelj in politik … Bil je ustanovitelj in dolgoletni predsednik Naro-
dne čitalnice (1862–77) ter osrednja osebnost političnega in narodnega življenja v Celju. Z J. Vošnjakom je po-
skušal ustanoviti društvo slov. zdravnikov na Štajerskem Napisal je poljudnoznanstveni spis o pravilnem ravna-
nju z nosečimi ženami in porodnicami (Slovenska mati, 1882),« zapiše J. Cvirn v Enciklopediji Slovenije.
47 1. poglavje: Žena v nosečem stanu, 2. poglavje: Žena v poporodnej dobi, 3. poglavje: Oskrbovanje
otroka v prvem letu, 4. poglavje: Dete v drugem in tretjem letu; Š. Kočevar, Slovenska mati, Podučna
knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave obvarjejo, Ljubljana 1882.
48 Zanimivo je, da se večina tudi kasnejših, celo najnovejših tovrstnih priročnikov za mlade starše omeju-
je na otrokov tretji rojstni dan.
49 Josip Vošnjak, Slovenska mati, Ljubljanski zvon (1883), št. 1, 63–67. Tudi sicer se je od nosečnic, žensk,
ki se jim je nosečnost poznala, pričakovali, da se bodo kar se da malo in kar najbolj sramežljivo pojavlja-
le v javnosti. Prav nosečniški trebuh in morebitne seksualne asociacije, ki bi jih lahko sprožil pogled nanj
pri mladeži, so bili eden od (domnevnih) razlogov, zakaj se je učiteljicam zapovedoval celibat.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
