Page 45 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 45
Materinstvo
z naslovom Otrokova pravica, ki so ga v Ženskem svetu razglasili celo za 43
»najvažnejši kulturni dogodek zadnjih let v Ljubljani«. Prispevek, kratko
vsebino filma – nedokončani prikaz usod različnih žensk, ki pa jih pove-
zuje neznosna prisila lastnega telesa, spolnosti, okostenelosti in ženskam
sovražne zakonodaje – so pri Ženskem svetu pospremile z značilnim mo-
tom: »Prva otrokova pravica je, da bodi svojim staršem dobrodošel.«72
Temu, »kako dobimo zdrave in lepe otroke«, je posvetila posebno po-
glavje tudi zdravnica Dückelmann v svoji knjigi.73 Prvi pogoj za zdrav-
je otrok so, pravi Dückelmannova, »zdravi, daroviti in dobri starši. Bol-
ni, duševno manj razviti, zlobni ali od slabih strasti tako pogostokrat preže-
ti starši imajo malo nade na zdrave, lepe in nadarjene otroke.«74 Materina
dolžnost je, da preskrbi svojemu razvijajočemu se otroku že v maternici
kar najboljše vplive iz okolja, kajti »ni vseeno, kaj vidi žena v devetih me-
secih, kaj misli, želi, in ni vseeno, v kakšni okolici dojenček dorašča«.75 Av-
torica nato navaja zgled, sodoben primer pozitivne materine »zagledano-
sti«: »Dvajsetletna, mlada žena je bila vsa prevzeta odgovornosti proti še ne-
rojenemu otroku; duševno darovita, vneta za umetnost je iskala kolikor mo-
goče pogostokrat umetniških vplivov in je živo želela, da bi dobila lepega in
nadarjenega otroka. Na steno svoje postelje je obesila Apolonovo glavo, ki jo
je zagledala že navsezgodaj; potem je tudi sama slikala lepe ženske glave, po-
gostokrat je vsa zatopljena tudi čez dan opazovala lepoto Apolona. Otrok se
je rodil kot hčerka, ki je dorasla v lepo dekle, mnogo lepše kakor sta kdaj bila
oče in mati, in ki je postala umetnica. »Klasični« rez njenega čela so mnogo
poveličevali. Po vsem tem se je imela zahvaliti za to prednost Apolonu, kate-
remu je bila mati tako smotreno naklonjena.«76
Niso pa bili vsi oz. vse tako zelo prepričani v moč pozitivne materine
zagledanosti pri razvoju plodu. Na primer konec dvajsetih leti prejšnjega
stoletja je bil v Ženskem svetu objavljen članek Milice Stupan, v katerem
izraža avtorica glede ženskih stvariteljskih moči izrazito resigniranost.
»Toda kakor je vloga žene pri oploditvi in razvoju ploda težka in odgo-
vornosti polna, vendar ni vsatvarjajoča, ampak je samo pasivna, kar tragi-
ko še povečuje. Saj žena ne vstvari otroka, vsa njena cela aktivnost se omeji
samo na izbiro moža – očeta otrokovega. Vse ostalo pa ni prav nič odvisno od
njene volje, vse se razvija kot hazardna igra, žena nikoli ne ve, kaj bo rodila,
72 Otrokova pravica, Ženski svet (1934), 15–17.
73 A. Fischer-Dückelmann, n. d.
74 N. d., 47.
75 N. d., 48.
76 N. d., 48.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
z naslovom Otrokova pravica, ki so ga v Ženskem svetu razglasili celo za 43
»najvažnejši kulturni dogodek zadnjih let v Ljubljani«. Prispevek, kratko
vsebino filma – nedokončani prikaz usod različnih žensk, ki pa jih pove-
zuje neznosna prisila lastnega telesa, spolnosti, okostenelosti in ženskam
sovražne zakonodaje – so pri Ženskem svetu pospremile z značilnim mo-
tom: »Prva otrokova pravica je, da bodi svojim staršem dobrodošel.«72
Temu, »kako dobimo zdrave in lepe otroke«, je posvetila posebno po-
glavje tudi zdravnica Dückelmann v svoji knjigi.73 Prvi pogoj za zdrav-
je otrok so, pravi Dückelmannova, »zdravi, daroviti in dobri starši. Bol-
ni, duševno manj razviti, zlobni ali od slabih strasti tako pogostokrat preže-
ti starši imajo malo nade na zdrave, lepe in nadarjene otroke.«74 Materina
dolžnost je, da preskrbi svojemu razvijajočemu se otroku že v maternici
kar najboljše vplive iz okolja, kajti »ni vseeno, kaj vidi žena v devetih me-
secih, kaj misli, želi, in ni vseeno, v kakšni okolici dojenček dorašča«.75 Av-
torica nato navaja zgled, sodoben primer pozitivne materine »zagledano-
sti«: »Dvajsetletna, mlada žena je bila vsa prevzeta odgovornosti proti še ne-
rojenemu otroku; duševno darovita, vneta za umetnost je iskala kolikor mo-
goče pogostokrat umetniških vplivov in je živo želela, da bi dobila lepega in
nadarjenega otroka. Na steno svoje postelje je obesila Apolonovo glavo, ki jo
je zagledala že navsezgodaj; potem je tudi sama slikala lepe ženske glave, po-
gostokrat je vsa zatopljena tudi čez dan opazovala lepoto Apolona. Otrok se
je rodil kot hčerka, ki je dorasla v lepo dekle, mnogo lepše kakor sta kdaj bila
oče in mati, in ki je postala umetnica. »Klasični« rez njenega čela so mnogo
poveličevali. Po vsem tem se je imela zahvaliti za to prednost Apolonu, kate-
remu je bila mati tako smotreno naklonjena.«76
Niso pa bili vsi oz. vse tako zelo prepričani v moč pozitivne materine
zagledanosti pri razvoju plodu. Na primer konec dvajsetih leti prejšnjega
stoletja je bil v Ženskem svetu objavljen članek Milice Stupan, v katerem
izraža avtorica glede ženskih stvariteljskih moči izrazito resigniranost.
»Toda kakor je vloga žene pri oploditvi in razvoju ploda težka in odgo-
vornosti polna, vendar ni vsatvarjajoča, ampak je samo pasivna, kar tragi-
ko še povečuje. Saj žena ne vstvari otroka, vsa njena cela aktivnost se omeji
samo na izbiro moža – očeta otrokovega. Vse ostalo pa ni prav nič odvisno od
njene volje, vse se razvija kot hazardna igra, žena nikoli ne ve, kaj bo rodila,
72 Otrokova pravica, Ženski svet (1934), 15–17.
73 A. Fischer-Dückelmann, n. d.
74 N. d., 47.
75 N. d., 48.
76 N. d., 48.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
