Page 39 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 39
Materinstvo 37
z naslovom Pomoč novorojenčku in dojenčku je doživela kasneje dve izpo-
polnitvi in leta 1938 že tretjo izdajo, dopolnjeno z ilustracijami.50 Na za-
četku tridesetih let je izšel prevod knjižice dr. Ane Fischer-Dückelmann,
znamenite nemške zdravnice, Postanek in razvoj otroka.51 Poleg tedaj še
redkih knjig52 so seznanjale ženske s praktičnimi nasveti in najnovejši-
mi znanstvenimi spoznanji, kako (pravilno) ravnati v nosečnosti in v pr-
vih mesecih po rojstvu, tudi ženske revije. Med njimi je bila med obema
vojnama s tovrstno tematiko vodilna revija Ženski svet, v kateri so uvedli
celo posebno rubriko Materinstvo, namenjeno svetovanju.
Pa si nekoliko natančneje poglejmo prve tri priročnike; posebej zani-
mive in povsem v skladu s svojim časom so uvodne besede doktorja Ko-
čevarja, ki je knjigo napisal tudi zato, kot pravi v Uvodu, da bi ženske ob-
varoval »hromote«, bolezni, ki je bila med ženstvom poznega 19. in prve
polovice 20. stoletja očitno močno razširjena. Skrivnostna bolezen se je
kazala z najrazličnejšimi bolezenskimi znaki.
»Marsikatera mlada žena hira na telesu in duši … Omožila se je, porodi-
la jedenkrat, uže se krivi njena postava, udje so neokretni, roke in noge otr-
pnele, bledo lice upada, da ni več podobna prvej. Prej je težka dela opravlja-
la brez prizadene … Plin puha iz želodca, stemniva se jej pred očmi, gabi se
jej, bljuva kisle in neslane tekočine. Želodec je napet in raztegnjen, lakotni-
ce boleče, krč v želodci in črevih pomnožuje težave. Večkrat čuti znotranjo
zimo, spanje je ne okrepča, zjutraj je slabejša nego zvečer. Taka žena redi se
slabo, brez poguma, obupna je in strašljiva, nekatera tudi jezljiva.«53
Za slovenskim poimenovanjem »hromota« se skriva vsekakor prva
med t. i. ženskimi boleznimi tistega časa, danes bolj poznana kot histeri-
ja. Bolezen, ki danes tako rekoč izginja iz resne psihiatrične klasifikacije,
je združevala vrsto najrazličnejših bolezenskih znakov in pojavnih oblik,
katerih ena je bila tudi bolj ali manj začasna ter bolj ali manj obsežna
50 B. Dragaš, n. d.
51 Ana Fischer-Dückelmann, Postanek in razvoj otroka, Ljubljana 1931. A. Fischer-Dückelmann je vsem
slovenskim ljubiteljem filma poznana kot avtorica knjige Žena, zdravnica doma, ki jo prebira zaljubljena
Janja, sicer Vesna v istoimenskem Čapovem filmu.
52 Leta 1925 je na primer Žensko dobrodelno udruženje v Trstu izdalo knjižico Pomen materinega zdrav-
ja za zarod, ki jo ne podpisal dr. A. Knjižica naj bi bila prva iz cele serije podobnih izobraževalnih spisov,
namenjenih »podučevanju žene o delikatnih zadevah, ki se tičejo njenega in otrokovega zdravja«. Izdajate-
lji so ciljali na »na nemestne in mlade žene«, zato so bile knjižice zelo poceni (1 liro oz. 4 dinarje); Knji-
ževna poročila, Ženski svet (1925), 88. Pravi »boom« je doživelo pisanje in izdajanje tovrstnih priročnikov
po drugi svetovni vojni. Pri nas so se tovrstne knjige intenzivno prevajale. Najznamenitejše ime med sve-
tovalci je bil gotovo ameriški pediater dr. Benjamin Spock. Njegova knjiga Nega in vzgoja otroka je bila v
Ameriki kar nekajkrat ponatisnjena, prevedena v številne jezike pa je podirala milijonske naklade. Drugi
dve veliki avtoriteti sta bili Miriam Stoppard in Penelopa Lich.
53 Š. Kočevar, n. d., 1–2.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
z naslovom Pomoč novorojenčku in dojenčku je doživela kasneje dve izpo-
polnitvi in leta 1938 že tretjo izdajo, dopolnjeno z ilustracijami.50 Na za-
četku tridesetih let je izšel prevod knjižice dr. Ane Fischer-Dückelmann,
znamenite nemške zdravnice, Postanek in razvoj otroka.51 Poleg tedaj še
redkih knjig52 so seznanjale ženske s praktičnimi nasveti in najnovejši-
mi znanstvenimi spoznanji, kako (pravilno) ravnati v nosečnosti in v pr-
vih mesecih po rojstvu, tudi ženske revije. Med njimi je bila med obema
vojnama s tovrstno tematiko vodilna revija Ženski svet, v kateri so uvedli
celo posebno rubriko Materinstvo, namenjeno svetovanju.
Pa si nekoliko natančneje poglejmo prve tri priročnike; posebej zani-
mive in povsem v skladu s svojim časom so uvodne besede doktorja Ko-
čevarja, ki je knjigo napisal tudi zato, kot pravi v Uvodu, da bi ženske ob-
varoval »hromote«, bolezni, ki je bila med ženstvom poznega 19. in prve
polovice 20. stoletja očitno močno razširjena. Skrivnostna bolezen se je
kazala z najrazličnejšimi bolezenskimi znaki.
»Marsikatera mlada žena hira na telesu in duši … Omožila se je, porodi-
la jedenkrat, uže se krivi njena postava, udje so neokretni, roke in noge otr-
pnele, bledo lice upada, da ni več podobna prvej. Prej je težka dela opravlja-
la brez prizadene … Plin puha iz želodca, stemniva se jej pred očmi, gabi se
jej, bljuva kisle in neslane tekočine. Želodec je napet in raztegnjen, lakotni-
ce boleče, krč v želodci in črevih pomnožuje težave. Večkrat čuti znotranjo
zimo, spanje je ne okrepča, zjutraj je slabejša nego zvečer. Taka žena redi se
slabo, brez poguma, obupna je in strašljiva, nekatera tudi jezljiva.«53
Za slovenskim poimenovanjem »hromota« se skriva vsekakor prva
med t. i. ženskimi boleznimi tistega časa, danes bolj poznana kot histeri-
ja. Bolezen, ki danes tako rekoč izginja iz resne psihiatrične klasifikacije,
je združevala vrsto najrazličnejših bolezenskih znakov in pojavnih oblik,
katerih ena je bila tudi bolj ali manj začasna ter bolj ali manj obsežna
50 B. Dragaš, n. d.
51 Ana Fischer-Dückelmann, Postanek in razvoj otroka, Ljubljana 1931. A. Fischer-Dückelmann je vsem
slovenskim ljubiteljem filma poznana kot avtorica knjige Žena, zdravnica doma, ki jo prebira zaljubljena
Janja, sicer Vesna v istoimenskem Čapovem filmu.
52 Leta 1925 je na primer Žensko dobrodelno udruženje v Trstu izdalo knjižico Pomen materinega zdrav-
ja za zarod, ki jo ne podpisal dr. A. Knjižica naj bi bila prva iz cele serije podobnih izobraževalnih spisov,
namenjenih »podučevanju žene o delikatnih zadevah, ki se tičejo njenega in otrokovega zdravja«. Izdajate-
lji so ciljali na »na nemestne in mlade žene«, zato so bile knjižice zelo poceni (1 liro oz. 4 dinarje); Knji-
ževna poročila, Ženski svet (1925), 88. Pravi »boom« je doživelo pisanje in izdajanje tovrstnih priročnikov
po drugi svetovni vojni. Pri nas so se tovrstne knjige intenzivno prevajale. Najznamenitejše ime med sve-
tovalci je bil gotovo ameriški pediater dr. Benjamin Spock. Njegova knjiga Nega in vzgoja otroka je bila v
Ameriki kar nekajkrat ponatisnjena, prevedena v številne jezike pa je podirala milijonske naklade. Drugi
dve veliki avtoriteti sta bili Miriam Stoppard in Penelopa Lich.
53 Š. Kočevar, n. d., 1–2.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
