Page 36 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 36
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
rabljenih otrok, predstavljene v literaturi in časopisnih črnih kronikah.
Nezmožnost družbe, da se odreče uporabi prisilnega argumenta narav-
nega materinskega instinkta in prizna, da se ženske materinjenja, vključ-
no z občutenjem ljubezni do otroka, učijo, in to najpogosteje z zgledo-
vanjem pri lastnih materah, je producirala občutek krivde in stiske žen-
sk, čedalje pogosteje soočenih z lastno nezadostnostjo in nenormalno-
stjo/nenaravnostjo.
Vzgoja mater za (pravilno) materinstvo – prvi priročniki
Nazadostnost materinskega instinkta, ki se je (presenetljivo) pokazal
kot sila spremenljiva in negotova ženska naravna lastnost, je bila več kot
očitna, zato so si tako strokovnjaki/-nje kot laiki prizadevali žensko pou-
čiti, kultivirati njen sicer tako nezanesljivi naravni dar. Premočan ali pre-
več izrazit materinski instinkt se je lahko izkazal celo za močno oviro pri
pravilni skrbi in vzgoji otroka. Mati mora ravno prav ljubiti svojega otro-
ka; če je ljubezni preveč, kvari otrokov značaj.
»Da bi pa otroci vseskozi sami skrbi materini bili izročeni, utegnila bi se
marsikaterikrat velika ljubezen materina zavreči v popustljivost, prizaneslji-
vost, deci na kvar, torej je pri vzgoji otrok treba tudi resnosti očetove,« pra-
34 vi Dimnik.38
Če je ljubezni premalo, tudi ni dobro.
»Otroci so ves dan prepuščeni samim sebi in nikdo se ne briga za njiho-
vo vzgojo. Kako lahko zajdejo v slabo tovarišijo in se popačij! Že v svoji naj-
nežnejši mladosti morajo pogrešati skrbne materine roke, ki bi jih negovala.
Komaj pa isti nekoliko odrasejo, morajo tudi oni že v tovarno, da pomaga-
jo roditeljem skrbeti za vsakdanji kruh,« beremo pri Roku Drofeniku.39 Še
pred njim pa beremo podobno pri Josipu Korošcu:40
»Ali ne vidiš večine mater v najnižjih slojih našega naroda, da so preo-
bložene z vsakdanjim delom in da se bojujejo za vsakdanji kruh in obsta-
nek, vsled tega pa obubožajo na blaginji čutečega srca in se od prve nežne
otroške odgoje vedno bolj odvračajo, ker nimajo v to časa? Ali ne vidiš, kako
»dame« višjih stanov vsled samega lišpanja in vžitka zabav itd. ne morejo si
prisvojiti občutka pravih materinih dolžnosti in hitijo, da ko je dete rojeno,
ga oddajo hitro v popolno oskrbo večkrat lahkomiselnim pestunjam v najve-
38 Jakob Dimnik, Domača vzgoja. Slovenskim materam, vzgojiteljicam, učiteljicam, vzgojiteljem in učite-
ljem, Ljubljana 1895, 12.
39 Rok Drofenik, Delavke in žensko vprašanje, Slovenka (1900), 277.
40 J. Korošec, Slovenka (1897), 8–9.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
rabljenih otrok, predstavljene v literaturi in časopisnih črnih kronikah.
Nezmožnost družbe, da se odreče uporabi prisilnega argumenta narav-
nega materinskega instinkta in prizna, da se ženske materinjenja, vključ-
no z občutenjem ljubezni do otroka, učijo, in to najpogosteje z zgledo-
vanjem pri lastnih materah, je producirala občutek krivde in stiske žen-
sk, čedalje pogosteje soočenih z lastno nezadostnostjo in nenormalno-
stjo/nenaravnostjo.
Vzgoja mater za (pravilno) materinstvo – prvi priročniki
Nazadostnost materinskega instinkta, ki se je (presenetljivo) pokazal
kot sila spremenljiva in negotova ženska naravna lastnost, je bila več kot
očitna, zato so si tako strokovnjaki/-nje kot laiki prizadevali žensko pou-
čiti, kultivirati njen sicer tako nezanesljivi naravni dar. Premočan ali pre-
več izrazit materinski instinkt se je lahko izkazal celo za močno oviro pri
pravilni skrbi in vzgoji otroka. Mati mora ravno prav ljubiti svojega otro-
ka; če je ljubezni preveč, kvari otrokov značaj.
»Da bi pa otroci vseskozi sami skrbi materini bili izročeni, utegnila bi se
marsikaterikrat velika ljubezen materina zavreči v popustljivost, prizaneslji-
vost, deci na kvar, torej je pri vzgoji otrok treba tudi resnosti očetove,« pra-
34 vi Dimnik.38
Če je ljubezni premalo, tudi ni dobro.
»Otroci so ves dan prepuščeni samim sebi in nikdo se ne briga za njiho-
vo vzgojo. Kako lahko zajdejo v slabo tovarišijo in se popačij! Že v svoji naj-
nežnejši mladosti morajo pogrešati skrbne materine roke, ki bi jih negovala.
Komaj pa isti nekoliko odrasejo, morajo tudi oni že v tovarno, da pomaga-
jo roditeljem skrbeti za vsakdanji kruh,« beremo pri Roku Drofeniku.39 Še
pred njim pa beremo podobno pri Josipu Korošcu:40
»Ali ne vidiš večine mater v najnižjih slojih našega naroda, da so preo-
bložene z vsakdanjim delom in da se bojujejo za vsakdanji kruh in obsta-
nek, vsled tega pa obubožajo na blaginji čutečega srca in se od prve nežne
otroške odgoje vedno bolj odvračajo, ker nimajo v to časa? Ali ne vidiš, kako
»dame« višjih stanov vsled samega lišpanja in vžitka zabav itd. ne morejo si
prisvojiti občutka pravih materinih dolžnosti in hitijo, da ko je dete rojeno,
ga oddajo hitro v popolno oskrbo večkrat lahkomiselnim pestunjam v najve-
38 Jakob Dimnik, Domača vzgoja. Slovenskim materam, vzgojiteljicam, učiteljicam, vzgojiteljem in učite-
ljem, Ljubljana 1895, 12.
39 Rok Drofenik, Delavke in žensko vprašanje, Slovenka (1900), 277.
40 J. Korošec, Slovenka (1897), 8–9.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
