Page 35 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 35
Materinstvo 33
da so bile med njimi večinoma nezakonske matere, ženske, ki so se zaradi
dvolične morale in (tudi posledično) najpogosteje izredno slabega materi-
alnega stanja znašle na robu in (predvsem) zapuščene.35 Ko so povpraša-
li detomorilke iz neke nemške kaznilnice, kaj jih je navedlo k temu skraj-
nemu dejanju, »je četrtina odgovorila, da so se bale sramote, štiri (tj. 5 %) so
navajale onesveščenje (omotico) po porodu, polovica – revščino /.../; gmotne
stiske so bile le malokdaj pravi vzrok, ampak mnogokrat bojazen pred oči-
tanjem staršev, sorodnikov, gospodarjev, prepoved, da dotičnica ne sme več
v domačo hišo, grožnje, da izgubi službo, itd.«.36 Da so se imele ženske, ki
so se v stiski zatekle k detomoru, bati še česa nevarnejšega in usodnejše-
ga kot le zgražanja, potrjujejo tako poročila o preganjanjih in javnih sra-
motenjih nezakonskih mater kot smrtna kazen, na katero so detomorilke
obsojali vse do začetka 20. stoletja. Časopisna poročila o izreku najhujše
možne kazni so bila skopa in v njih ni sledu o morebitnih vzrokih, ki so
ženske napeljali k dejanju.
»Dnevne novice. (Na smrt) obsodili so v Celovcu pred porotniki deklo, 21
let staro Marijo Thaler zaradi umora otroka.«
»Domače novice. (Porotne sodnije) Reza Papež iz Mokronoškega okraja,
ki je svojega otroka s hudičevim oljem umorila, bila je obsojena na smrt,« be-
remo v Slovencu.37
Zgodbo o vprašljivosti prirojenega materinskega instinkta potrjuje-
jo tudi številne življenjske zgodbe zanemarjenih in na razne načine zlo-
zaradi detomora, in od teh je bilo 90 odstotkov neporočenih deklet (sicer 6 vdov, 3 poročene in 1 zapu-
ščena žena). Po poklicu so bile v polovici primerov služkinje, torej so se preživljale v enem od najbolj po-
drejenih socialnih statusih in so izhajale s podeželja. Glej tudi S. Ž. Žnidaršič, n. d., 103–110.
35 Detomori so bili in so skorajda po pravilu povezani s hudo socialno stisko matere, pa naj bo ta poroče-
na ali ne. Prav tako kažejo (sodobni) podatki, da so matere zlorabljale in zanemarjale otroke, na to, da se
te najpogosteje dogajajo samskim oz. zapuščenim materam. »Če dobiva /ženska/ ljubečo podporo, je nego-
vati težavnega otroka dosti laže; in ko se uči obvladovati ta odnos, se razvijajo tudi njene materinske veščine.
Toda če je njen odnos s partnerjem bolj reven ali če nima nikogar, ki bi sprejel odgovornost, lahko hitro dose-
že točko zloma.«; Sh. Kitzinger, n. d., 165. Podatki najrazličnejših študij kažejo, da je občutenje naklonje-
nosti do otroka, materinska ljubezen nekaj, česar se (tudi) ljudje začnemo učiti že v svojem otroštvu, na
lastnem občutenju ljubezni odraslih, ki skrbijo za nas, ali/in kasneje z opazovanjem drugih pri skrbi za
otroke. Učljivost materinskega instinkta ne velja le za ženske, ampak tudi za moške oz. očete, ki opravlja-
jo svoj delež starševstva na podlagi istih vzorov iz otroštva in kasnejšega življenja. Sposobnost učenja pa
pri človeku ni omejena ne s spolom ne s starostjo, ampak (morda) zgolj s priložnostjo in (seveda) voljo.
36 Nada, O detomorih, Slovenka (1901), št. 8, 218–220. Le mimogrede: kaj niso našteti »pravi razlogi«
kar najtesneje povezani z »gmotno stisko«?
37 Prva vest je iz dnevnika Slovenec leta 1885 (št. 56), druga iz leta 1882 (št. 25). Samo za ponazoritev,
kako tudi tedaj kazni niso bile uravnotežene: v Slovencu iz leta 1885 (št. 53) lahko beremo med Doma-
čimi novicami vest o učitelju Jožefu Stergarju, ki ga je porota v Celju obsodila na 15 let zapora zaradi
»oskrunstva 31 svojih učenk, kojih večina je 10 do 13 let starih. Imenovani učitelj je bil svoje dni že na Du-
naji zaradi enakega hudodelstva obsojen na šest mesecev v ječo. Ostudno hudodelstvo je tem bolj pomilovanja
vredno, ker je mnogo šolaric ostudno zbolelo vsled tega.«
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
da so bile med njimi večinoma nezakonske matere, ženske, ki so se zaradi
dvolične morale in (tudi posledično) najpogosteje izredno slabega materi-
alnega stanja znašle na robu in (predvsem) zapuščene.35 Ko so povpraša-
li detomorilke iz neke nemške kaznilnice, kaj jih je navedlo k temu skraj-
nemu dejanju, »je četrtina odgovorila, da so se bale sramote, štiri (tj. 5 %) so
navajale onesveščenje (omotico) po porodu, polovica – revščino /.../; gmotne
stiske so bile le malokdaj pravi vzrok, ampak mnogokrat bojazen pred oči-
tanjem staršev, sorodnikov, gospodarjev, prepoved, da dotičnica ne sme več
v domačo hišo, grožnje, da izgubi službo, itd.«.36 Da so se imele ženske, ki
so se v stiski zatekle k detomoru, bati še česa nevarnejšega in usodnejše-
ga kot le zgražanja, potrjujejo tako poročila o preganjanjih in javnih sra-
motenjih nezakonskih mater kot smrtna kazen, na katero so detomorilke
obsojali vse do začetka 20. stoletja. Časopisna poročila o izreku najhujše
možne kazni so bila skopa in v njih ni sledu o morebitnih vzrokih, ki so
ženske napeljali k dejanju.
»Dnevne novice. (Na smrt) obsodili so v Celovcu pred porotniki deklo, 21
let staro Marijo Thaler zaradi umora otroka.«
»Domače novice. (Porotne sodnije) Reza Papež iz Mokronoškega okraja,
ki je svojega otroka s hudičevim oljem umorila, bila je obsojena na smrt,« be-
remo v Slovencu.37
Zgodbo o vprašljivosti prirojenega materinskega instinkta potrjuje-
jo tudi številne življenjske zgodbe zanemarjenih in na razne načine zlo-
zaradi detomora, in od teh je bilo 90 odstotkov neporočenih deklet (sicer 6 vdov, 3 poročene in 1 zapu-
ščena žena). Po poklicu so bile v polovici primerov služkinje, torej so se preživljale v enem od najbolj po-
drejenih socialnih statusih in so izhajale s podeželja. Glej tudi S. Ž. Žnidaršič, n. d., 103–110.
35 Detomori so bili in so skorajda po pravilu povezani s hudo socialno stisko matere, pa naj bo ta poroče-
na ali ne. Prav tako kažejo (sodobni) podatki, da so matere zlorabljale in zanemarjale otroke, na to, da se
te najpogosteje dogajajo samskim oz. zapuščenim materam. »Če dobiva /ženska/ ljubečo podporo, je nego-
vati težavnega otroka dosti laže; in ko se uči obvladovati ta odnos, se razvijajo tudi njene materinske veščine.
Toda če je njen odnos s partnerjem bolj reven ali če nima nikogar, ki bi sprejel odgovornost, lahko hitro dose-
že točko zloma.«; Sh. Kitzinger, n. d., 165. Podatki najrazličnejših študij kažejo, da je občutenje naklonje-
nosti do otroka, materinska ljubezen nekaj, česar se (tudi) ljudje začnemo učiti že v svojem otroštvu, na
lastnem občutenju ljubezni odraslih, ki skrbijo za nas, ali/in kasneje z opazovanjem drugih pri skrbi za
otroke. Učljivost materinskega instinkta ne velja le za ženske, ampak tudi za moške oz. očete, ki opravlja-
jo svoj delež starševstva na podlagi istih vzorov iz otroštva in kasnejšega življenja. Sposobnost učenja pa
pri človeku ni omejena ne s spolom ne s starostjo, ampak (morda) zgolj s priložnostjo in (seveda) voljo.
36 Nada, O detomorih, Slovenka (1901), št. 8, 218–220. Le mimogrede: kaj niso našteti »pravi razlogi«
kar najtesneje povezani z »gmotno stisko«?
37 Prva vest je iz dnevnika Slovenec leta 1885 (št. 56), druga iz leta 1882 (št. 25). Samo za ponazoritev,
kako tudi tedaj kazni niso bile uravnotežene: v Slovencu iz leta 1885 (št. 53) lahko beremo med Doma-
čimi novicami vest o učitelju Jožefu Stergarju, ki ga je porota v Celju obsodila na 15 let zapora zaradi
»oskrunstva 31 svojih učenk, kojih večina je 10 do 13 let starih. Imenovani učitelj je bil svoje dni že na Du-
naji zaradi enakega hudodelstva obsojen na šest mesecev v ječo. Ostudno hudodelstvo je tem bolj pomilovanja
vredno, ker je mnogo šolaric ostudno zbolelo vsled tega.«
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
