Page 33 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 33
Materinstvo 31
nje, nas prepričujejo tako empirične raziskave, opravljene pri primatih,28
kot spoznanja, ki jih prinašajo najrazličnejše stroke: od ginekologije, psi-
hologije, sodobne antropologije itd., vključno z zgodovino žensk. Mate-
rinski instinkt spada v skupino tistih ideoloških konstruktov, ki učinku-
jejo s sklicevanjem na absolutne avtoritete (narava, Bog, znanost). Nji-
hova funkcija je enaka: s sklicevanjem nanje so skušali omejiti dolžno-
sti (in krivdo za morebiten neuspeh) materinjenja, povezane z varstvom,
rejo, zgodnjo vzgojo otroka zgolj na ženske, po možnosti na biološke ma-
tere otroka. Pritisk na ženske, da morajo ravnati po svoji naravi, določe-
ni od moških, po nagonu, sicer niso prave ženske, se je v zadnjih stoletjih
stopnjeval vzporedno s procesom idealiziranja materinstva. V tem času
pa so se predvsem pod vplivom novih znanosti in novih, mnogokrat celo
revolucionarnih spoznanj intenzivno spreminjale tudi tehnike, pogledi,
ideali glede pravilne skrbi za otroka. Kot po čudežu naj bi se vsem tem
novostim prilagajal tudi materinski instinkt, prave, dobre matere naj bi
vedele, kako vsakokrat pravilno ravnati z otrokom. Na podlagi sodobnih
znanstvenih spoznanj so materam v 19. in še posebej v 20. stoletju inten-
zivno dopovedovali, kako naj pravilno skrbijo za otroke, in tudi tako pri-
hajali v nasprotje s hkratnim sklicevanjem na materinski instinkt.
Materinskega instinkta so se na primer oklepali tudi zdravniki/-ce
in to celo tedaj, ko so se v svojih člankih eksplicitno zavezali »dosledno,
z medicinskega in praktičnega življenjskega vidika obdelati prav raznovr-
stna vprašanja v luči njene /ženine/ biološke strukture in socialne važnosti«.
29 Po mnenju zdravnice Vilme Janiševe-Rašković ne more na materinski
instinkt vplivati niti poklic, ki ga ženska opravlja. Absolutnost materin-
skega instinkta ne pozna meja in zahteva, »da je izvrševanje biološke funk-
cije ženi neobhodno potrebno: ako si želi ohraniti zdravje tudi za starost,
mora roditi najmanj trikrat, a največ šestkrat … Materinstvo mora biti vsa-
ki zdravi ženi najnujnejša življenjska naloga … Ne samo žena gospodinja,
temveč vsaka zdrava žena bi morala biti mati, tudi ročna delavka in žena v
visokem intelektualnem poklicu.«30
Zanimivo, da so se v tedanjem časopisju na materinski instinkt ali
gon ali čut, kakor koli so ga že imenovali, sklicevale prav ženske; naj bi
bil nekaj, po čemer se ženske razlikujejo od moških, zaradi česar so bolje
28 »Nobene biološke osnove za obstoj materinskega instinkta niso našli, razen takoj po rojstvu. Celo pri živalih
je materinjenje prej naučeno kot pa instinktivino vedenje.« Bonnie S. Anderson in Judith P. Zinsser, A Hi-
story of their Own I, 1988, 9.
29 Pavla Hočevar, Dr. Vilma Janiševa-Rašković: Biologija žene i njen socialni značaj. I. deo. Beograd
1943, Ženski svet (1935), 236–238.
30 N. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
nje, nas prepričujejo tako empirične raziskave, opravljene pri primatih,28
kot spoznanja, ki jih prinašajo najrazličnejše stroke: od ginekologije, psi-
hologije, sodobne antropologije itd., vključno z zgodovino žensk. Mate-
rinski instinkt spada v skupino tistih ideoloških konstruktov, ki učinku-
jejo s sklicevanjem na absolutne avtoritete (narava, Bog, znanost). Nji-
hova funkcija je enaka: s sklicevanjem nanje so skušali omejiti dolžno-
sti (in krivdo za morebiten neuspeh) materinjenja, povezane z varstvom,
rejo, zgodnjo vzgojo otroka zgolj na ženske, po možnosti na biološke ma-
tere otroka. Pritisk na ženske, da morajo ravnati po svoji naravi, določe-
ni od moških, po nagonu, sicer niso prave ženske, se je v zadnjih stoletjih
stopnjeval vzporedno s procesom idealiziranja materinstva. V tem času
pa so se predvsem pod vplivom novih znanosti in novih, mnogokrat celo
revolucionarnih spoznanj intenzivno spreminjale tudi tehnike, pogledi,
ideali glede pravilne skrbi za otroka. Kot po čudežu naj bi se vsem tem
novostim prilagajal tudi materinski instinkt, prave, dobre matere naj bi
vedele, kako vsakokrat pravilno ravnati z otrokom. Na podlagi sodobnih
znanstvenih spoznanj so materam v 19. in še posebej v 20. stoletju inten-
zivno dopovedovali, kako naj pravilno skrbijo za otroke, in tudi tako pri-
hajali v nasprotje s hkratnim sklicevanjem na materinski instinkt.
Materinskega instinkta so se na primer oklepali tudi zdravniki/-ce
in to celo tedaj, ko so se v svojih člankih eksplicitno zavezali »dosledno,
z medicinskega in praktičnega življenjskega vidika obdelati prav raznovr-
stna vprašanja v luči njene /ženine/ biološke strukture in socialne važnosti«.
29 Po mnenju zdravnice Vilme Janiševe-Rašković ne more na materinski
instinkt vplivati niti poklic, ki ga ženska opravlja. Absolutnost materin-
skega instinkta ne pozna meja in zahteva, »da je izvrševanje biološke funk-
cije ženi neobhodno potrebno: ako si želi ohraniti zdravje tudi za starost,
mora roditi najmanj trikrat, a največ šestkrat … Materinstvo mora biti vsa-
ki zdravi ženi najnujnejša življenjska naloga … Ne samo žena gospodinja,
temveč vsaka zdrava žena bi morala biti mati, tudi ročna delavka in žena v
visokem intelektualnem poklicu.«30
Zanimivo, da so se v tedanjem časopisju na materinski instinkt ali
gon ali čut, kakor koli so ga že imenovali, sklicevale prav ženske; naj bi
bil nekaj, po čemer se ženske razlikujejo od moških, zaradi česar so bolje
28 »Nobene biološke osnove za obstoj materinskega instinkta niso našli, razen takoj po rojstvu. Celo pri živalih
je materinjenje prej naučeno kot pa instinktivino vedenje.« Bonnie S. Anderson in Judith P. Zinsser, A Hi-
story of their Own I, 1988, 9.
29 Pavla Hočevar, Dr. Vilma Janiševa-Rašković: Biologija žene i njen socialni značaj. I. deo. Beograd
1943, Ženski svet (1935), 236–238.
30 N. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
