Page 31 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 31
Materinstvo 29
Če mati s hčerjo na plesišče zahaja, ji že tam plenice v roke podaja.«25
Prav tako je materinska ljubezen eden pogostejših motivov v literatu-
ri, tudi v slovenski;
»Nič ni bolj svetega kakor žena, ki je rodila!
Nič večjega ni, kakor njena ljubezen.
Po materah šele smo si bratje.
Po materah ena družina!
Videl sem mater dojiti tuje dete!
Videl sem in sem jokal.
Videl sem skrb očetov. Kje je?
Ljubezen mater je presegla pravico moža.
Zakaj jo imenujejo slabo? Ker je ženska?
Zakaj jo ponižujejo?
Otroci, ki gledajo Gospoda, ljubijo mater.
Najsvetejši ljubijo Najčistejšo.
Mati, Tvoje ime je sveto –
Tvoje ime je sladko v veke ---« – Ivan Pregelj, Psalm
»Izmerili so globočine morja, izmerili višine gora; kdo pa pride kdaj do
dna skrivnostim materinega srca?« – Josip Stritar
»Težka je tvoja pot, Gospod. Tako izlahka se je bilo pričelo, pa je koj legel
mrak na ozke stezice. Žarek ljubezni – kako je izginil, komaj da sem dehni-
la! Radost matere – otroci, kako brž se je zavila v trpljenje. Kako se je pre-
pregla čez in čez s solzami prečutih, neskončnih noči, s skrbmi, z dnevi tež-
kega dela. Vse lepote so se zasužnjile mislim na kruh za šestero želodčkov in
na bodočnost vseh teh, ki so izrasli iz mene. Redke so postale besede, pogled se
je splašil, sključil hrbet, ki je čakal na udarce.« – Marija Kmet
»Vsako drugo razmerje med ljudmi se lahko izpremeni: ali mati ostane
mati. Naša duša se ji lahko odtuji, srce se lahko okrene od nje, toda vedno
ostajamo del nje same, plod, ki ga je ona dala svetu. Lahko begamo po dru-
gih potih, kot je hodila ona, naš duh lahko zasleduje druge cilje, ali njeno
dete ostajamo vkljub vsemu. V stoterih naših navadah, mislih, čustvih se od-
čituje kri, ki smo jo prejeli od nje. In v onem, v čemer mislimo, da nas naj-
bolj loči od nje, tudi ondi je ona.« – Zofka Kveder
25 Etbin Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, Ljubljana 1980; Slovenski pregovori in reki, Ljubljana 2001.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Če mati s hčerjo na plesišče zahaja, ji že tam plenice v roke podaja.«25
Prav tako je materinska ljubezen eden pogostejših motivov v literatu-
ri, tudi v slovenski;
»Nič ni bolj svetega kakor žena, ki je rodila!
Nič večjega ni, kakor njena ljubezen.
Po materah šele smo si bratje.
Po materah ena družina!
Videl sem mater dojiti tuje dete!
Videl sem in sem jokal.
Videl sem skrb očetov. Kje je?
Ljubezen mater je presegla pravico moža.
Zakaj jo imenujejo slabo? Ker je ženska?
Zakaj jo ponižujejo?
Otroci, ki gledajo Gospoda, ljubijo mater.
Najsvetejši ljubijo Najčistejšo.
Mati, Tvoje ime je sveto –
Tvoje ime je sladko v veke ---« – Ivan Pregelj, Psalm
»Izmerili so globočine morja, izmerili višine gora; kdo pa pride kdaj do
dna skrivnostim materinega srca?« – Josip Stritar
»Težka je tvoja pot, Gospod. Tako izlahka se je bilo pričelo, pa je koj legel
mrak na ozke stezice. Žarek ljubezni – kako je izginil, komaj da sem dehni-
la! Radost matere – otroci, kako brž se je zavila v trpljenje. Kako se je pre-
pregla čez in čez s solzami prečutih, neskončnih noči, s skrbmi, z dnevi tež-
kega dela. Vse lepote so se zasužnjile mislim na kruh za šestero želodčkov in
na bodočnost vseh teh, ki so izrasli iz mene. Redke so postale besede, pogled se
je splašil, sključil hrbet, ki je čakal na udarce.« – Marija Kmet
»Vsako drugo razmerje med ljudmi se lahko izpremeni: ali mati ostane
mati. Naša duša se ji lahko odtuji, srce se lahko okrene od nje, toda vedno
ostajamo del nje same, plod, ki ga je ona dala svetu. Lahko begamo po dru-
gih potih, kot je hodila ona, naš duh lahko zasleduje druge cilje, ali njeno
dete ostajamo vkljub vsemu. V stoterih naših navadah, mislih, čustvih se od-
čituje kri, ki smo jo prejeli od nje. In v onem, v čemer mislimo, da nas naj-
bolj loči od nje, tudi ondi je ona.« – Zofka Kveder
25 Etbin Bojc, Pregovori in reki na Slovenskem, Ljubljana 1980; Slovenski pregovori in reki, Ljubljana 2001.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
