Page 27 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 27
Materinstvo 25
znanstvenimi spoznanji. Iz tako vzpostavljenega sveta dopolnjujočih se
polarnosti je seveda sledila ugotovitev, da »je bistvo ženskemu naravnemu
poklicu – materinstvo /.../, materinstvo, ki je njen naravni poklic, njena ži-
vljenjska žrtev, njena osebna čast in odlika, njen zaklad in ponos /vsi pou-
darki v izvirniku/«. Oznake, ki jih je avtor, nikakor ne po naključju, celo
podčrtal, pa so najpomembnejše odlike, ki jih sicer iščejo moški v svojem
delu: da najdejo pravi, moški naravi primeren poklic, da se znajo in ho-
čejo zanj tudi žrtvovati, da zato v njem dosegajo in občutijo tako oseb-
no čast kot odliko, da je zato njihovo delo, poklic njihov zaklad, tako v
prenesenem kot dobesednem pomenu, pa tudi njihov ponos. Ravnotežje
med moškim in ženskim poslanstvom je tako še dodatno vzpostavljeno,
»zato pa naj /ženska/ ne tekmuje z možem v »pridobitnih poklicih««. Ti-
sto, kar je moškemu poklic, skozi katerega se potrjuje in dosega družbe-
no priznanje, tudi v obliki plačila, je ženski materinstvo.
Potreba zadržati ženske doma, v krogu družine in za potrebe druži-
ne, je bila dvojna: po eni strani so jo v desetletjih med obema svetovnima
vojnama utemeljevali z (domnevno) gospodarsko krizo, recesijo in neza-
poslenostjo, v kateri naj bi ženske na trgu dela predstavljale moškim nelo-
jalno konkurenco, jim odžirale delo in zniževale zaslužek.17 To pa so bili
argumenti, ki so jih uporabljali desetletja dolgo, ne glede na trenutno re-
alno stanje na trgu dela in gospodarstva, odkar so se ženske intenzivneje
in predvsem ustrezno izšolane pojavljale na trgu dela. Po drugi strani pa
je bil interes, da bi zadržali ženske doma, povezan s tedanjo naravo go-
spodinjskih obveznosti in z nerazvitostjo ali nedostopnostjo najrazličnej-
ših servisnih služb, namenjenih predvsem v podporo družini (jasli, vrt-
ci, možnosti prehrane izven doma itd.). Vse do občutnega dviga standar-
da in razvoja gospodinjske tehnike po drugi svetovni vojni je povprečno
gospodinjstvo zahtevalo izredno veliko delovne sile in časa. Najceneje in
najenostavneje je bilo torej združiti obveznosti, povezane z domom, dru-
žino, nego in vzgojo otrok, in, če je le bilo mogoče, še s kako manjšo pri-
dobitno dejavnostjo, z osebo žene-matere-gospodinje. Urejenosti polar-
nega sveta, ki sta ga predstavljala para mož-žena in zunanji svet-družina,
je bilo treba dodati le še argumenta o naravnosti in seveda (neprimerljivi)
vzvišenosti, celo svetosti ženskega poklica. Hkratno odrivanje žensk,tako
iz tistih bolj zanimivih področij dela kot iz prestižnih prostorov javnega,
in nenehno ponavljanje zgodbe o svetosti materinskega, moškim nedo-
17 V fašistični Italiji so tako nagnali domov večino državnih uradnic, posledica je bila, da so se te odpove-
dale hišnim pomočnicam in služkinjam, kar je vplivalo na izredno povečanje nezaposlenosti in revščine
prav med najrevnejšimi sloji prebivalstva.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
znanstvenimi spoznanji. Iz tako vzpostavljenega sveta dopolnjujočih se
polarnosti je seveda sledila ugotovitev, da »je bistvo ženskemu naravnemu
poklicu – materinstvo /.../, materinstvo, ki je njen naravni poklic, njena ži-
vljenjska žrtev, njena osebna čast in odlika, njen zaklad in ponos /vsi pou-
darki v izvirniku/«. Oznake, ki jih je avtor, nikakor ne po naključju, celo
podčrtal, pa so najpomembnejše odlike, ki jih sicer iščejo moški v svojem
delu: da najdejo pravi, moški naravi primeren poklic, da se znajo in ho-
čejo zanj tudi žrtvovati, da zato v njem dosegajo in občutijo tako oseb-
no čast kot odliko, da je zato njihovo delo, poklic njihov zaklad, tako v
prenesenem kot dobesednem pomenu, pa tudi njihov ponos. Ravnotežje
med moškim in ženskim poslanstvom je tako še dodatno vzpostavljeno,
»zato pa naj /ženska/ ne tekmuje z možem v »pridobitnih poklicih««. Ti-
sto, kar je moškemu poklic, skozi katerega se potrjuje in dosega družbe-
no priznanje, tudi v obliki plačila, je ženski materinstvo.
Potreba zadržati ženske doma, v krogu družine in za potrebe druži-
ne, je bila dvojna: po eni strani so jo v desetletjih med obema svetovnima
vojnama utemeljevali z (domnevno) gospodarsko krizo, recesijo in neza-
poslenostjo, v kateri naj bi ženske na trgu dela predstavljale moškim nelo-
jalno konkurenco, jim odžirale delo in zniževale zaslužek.17 To pa so bili
argumenti, ki so jih uporabljali desetletja dolgo, ne glede na trenutno re-
alno stanje na trgu dela in gospodarstva, odkar so se ženske intenzivneje
in predvsem ustrezno izšolane pojavljale na trgu dela. Po drugi strani pa
je bil interes, da bi zadržali ženske doma, povezan s tedanjo naravo go-
spodinjskih obveznosti in z nerazvitostjo ali nedostopnostjo najrazličnej-
ših servisnih služb, namenjenih predvsem v podporo družini (jasli, vrt-
ci, možnosti prehrane izven doma itd.). Vse do občutnega dviga standar-
da in razvoja gospodinjske tehnike po drugi svetovni vojni je povprečno
gospodinjstvo zahtevalo izredno veliko delovne sile in časa. Najceneje in
najenostavneje je bilo torej združiti obveznosti, povezane z domom, dru-
žino, nego in vzgojo otrok, in, če je le bilo mogoče, še s kako manjšo pri-
dobitno dejavnostjo, z osebo žene-matere-gospodinje. Urejenosti polar-
nega sveta, ki sta ga predstavljala para mož-žena in zunanji svet-družina,
je bilo treba dodati le še argumenta o naravnosti in seveda (neprimerljivi)
vzvišenosti, celo svetosti ženskega poklica. Hkratno odrivanje žensk,tako
iz tistih bolj zanimivih področij dela kot iz prestižnih prostorov javnega,
in nenehno ponavljanje zgodbe o svetosti materinskega, moškim nedo-
17 V fašistični Italiji so tako nagnali domov večino državnih uradnic, posledica je bila, da so se te odpove-
dale hišnim pomočnicam in služkinjam, kar je vplivalo na izredno povečanje nezaposlenosti in revščine
prav med najrevnejšimi sloji prebivalstva.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
