Page 26 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 26
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
časovno, ahistorično in za naše preučevanje torej povsem neprimerno na-
ravno dejstvo – po načelu: ženske so rojene, poklicane, narejene za to, da
postanejo, da so matere. Vendar so študije14 pokazale, da ima tudi sodob-
ni kult materinstva svojo zgodovino, da se je v določenem zgodovinskem
času in znotraj določene kulture pojavil, se pod vplivom različnih dejav-
nikov v družbi razvijal in pridobil celo značilnosti in moč stereotipa.
Materinstvo (oz. materinjenje) so še v obdobju med obema vojnama
razumeli kot »jedro ženskega in družabnega vprašanja«.15 V obdobju, ko
so (tudi) ženske čedalje pogosteje odhajale dnevno na delo izven svoje-
ga doma, ko so v svojem vsakdanjiku čedalje več časa namenjale stva-
rem, ki z osebnim, družinskim življenjem niso imele neposredne poveza-
ve, so se (znova) krepile zahteve po večji, po možnosti celo popolni zave-
zanosti žensk-mater materinskim in družinskim nalogam. Dvojnost pro-
fesionalnega in zasebnega dela, ki so ga živele, le z redkimi srečnimi izje-
mami, vse ženske, predvsem pa dvojnost njihove obremenjenosti, pogo-
sto na račun prav zanemarjanja materinskih in gospodinjskih dolžnosti,
so seveda opazili tudi sodobniki, tako moški kot ženske. Odgovori enih
in drugih, kako razmere izboljšati, so bili lahko tako različni, kot so bile
različne osebne, profesionalne pa tudi svetovnonazorske izkušnje moških
24 in/ali žensk.
Tako je na primer zdravnik Anton Brecelj izhajal iz predpostavke, da
»je razlika med možem in ženo temeljna in vseskozna /.../, da je mož po svo-
ji naravi namenjen za zunanjega vzdrževatelja življenjske skupnosti z ženo,
žena pa je kot notranja izvršiteljica te skupnosti za družico možu in mater
naraščaju. Mož je po prirodnem poklicu za pridobitno, žena za družinsko
stran skupnega življenja.«16 Nikakor ni vseeno, da se je dr. Brecelj pri tem
svojem pisanju, ki skoraj v celoti presega ozko strokovnost zdravnika, ne-
posredno skliceval na svoj poklic zdravnika, kar je dajalo njegovim izja-
vam značaj ugotovitev, trditev, podprtih s profesionalnimi izkušnjami in
14 Gerda Lerner, The Creation of Feminist Consciousness, Oxford University Press, 1993; Philippe Aries, Otrok
in družinsko življenje v starem režimu, Ljubljana 1991; Gerda Lerner, The Creation of Patriarchy, Oxford Uni-
versity Press, 1986; Luisa Accati, Pošast in lepotica. Oče in mati v katoliški vzgoji čustev, Ljubljana 2001.
15 »Žensko vprašanje«, vprašanja kaj, kako – če sploh – naj bi ženske v svojem življenju počele, kakšen je
pravi smisel njihovega bivanja in njihove drugačnosti, za kaj in do katere mere so ženske po svoji nara-
vi sposobne, kaj je sploh to ženska narava itd., je bilo vse od renesanse ena od vročih družabnih tem, se-
veda intelektualnih krogov v Evropi. Prav na podlagi tovrstnih polemik, katerih so se je udeleževali najv-
plivnejši sodobniki obeh spolov in obeh skrajnih polov naklonjenosti spremembam v položaju žensk, se
je počasi jasnilo spoznanje o tistem ključnem, najpomembnejšem področju zatiranja in odrinjenosti žen-
sk, krepila pa se je tudi volja po odločilnih spremembah. Marsikatero korenino gibanja za (večjo) enako-
pravnost in enakost žensk v novodobni Evropi lahko iščemo prav tu.
16 Anton Brecelj, Materinstvo – jedro ženskega in družabnega vprašanja, Slovenec (1927), 13.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
časovno, ahistorično in za naše preučevanje torej povsem neprimerno na-
ravno dejstvo – po načelu: ženske so rojene, poklicane, narejene za to, da
postanejo, da so matere. Vendar so študije14 pokazale, da ima tudi sodob-
ni kult materinstva svojo zgodovino, da se je v določenem zgodovinskem
času in znotraj določene kulture pojavil, se pod vplivom različnih dejav-
nikov v družbi razvijal in pridobil celo značilnosti in moč stereotipa.
Materinstvo (oz. materinjenje) so še v obdobju med obema vojnama
razumeli kot »jedro ženskega in družabnega vprašanja«.15 V obdobju, ko
so (tudi) ženske čedalje pogosteje odhajale dnevno na delo izven svoje-
ga doma, ko so v svojem vsakdanjiku čedalje več časa namenjale stva-
rem, ki z osebnim, družinskim življenjem niso imele neposredne poveza-
ve, so se (znova) krepile zahteve po večji, po možnosti celo popolni zave-
zanosti žensk-mater materinskim in družinskim nalogam. Dvojnost pro-
fesionalnega in zasebnega dela, ki so ga živele, le z redkimi srečnimi izje-
mami, vse ženske, predvsem pa dvojnost njihove obremenjenosti, pogo-
sto na račun prav zanemarjanja materinskih in gospodinjskih dolžnosti,
so seveda opazili tudi sodobniki, tako moški kot ženske. Odgovori enih
in drugih, kako razmere izboljšati, so bili lahko tako različni, kot so bile
različne osebne, profesionalne pa tudi svetovnonazorske izkušnje moških
24 in/ali žensk.
Tako je na primer zdravnik Anton Brecelj izhajal iz predpostavke, da
»je razlika med možem in ženo temeljna in vseskozna /.../, da je mož po svo-
ji naravi namenjen za zunanjega vzdrževatelja življenjske skupnosti z ženo,
žena pa je kot notranja izvršiteljica te skupnosti za družico možu in mater
naraščaju. Mož je po prirodnem poklicu za pridobitno, žena za družinsko
stran skupnega življenja.«16 Nikakor ni vseeno, da se je dr. Brecelj pri tem
svojem pisanju, ki skoraj v celoti presega ozko strokovnost zdravnika, ne-
posredno skliceval na svoj poklic zdravnika, kar je dajalo njegovim izja-
vam značaj ugotovitev, trditev, podprtih s profesionalnimi izkušnjami in
14 Gerda Lerner, The Creation of Feminist Consciousness, Oxford University Press, 1993; Philippe Aries, Otrok
in družinsko življenje v starem režimu, Ljubljana 1991; Gerda Lerner, The Creation of Patriarchy, Oxford Uni-
versity Press, 1986; Luisa Accati, Pošast in lepotica. Oče in mati v katoliški vzgoji čustev, Ljubljana 2001.
15 »Žensko vprašanje«, vprašanja kaj, kako – če sploh – naj bi ženske v svojem življenju počele, kakšen je
pravi smisel njihovega bivanja in njihove drugačnosti, za kaj in do katere mere so ženske po svoji nara-
vi sposobne, kaj je sploh to ženska narava itd., je bilo vse od renesanse ena od vročih družabnih tem, se-
veda intelektualnih krogov v Evropi. Prav na podlagi tovrstnih polemik, katerih so se je udeleževali najv-
plivnejši sodobniki obeh spolov in obeh skrajnih polov naklonjenosti spremembam v položaju žensk, se
je počasi jasnilo spoznanje o tistem ključnem, najpomembnejšem področju zatiranja in odrinjenosti žen-
sk, krepila pa se je tudi volja po odločilnih spremembah. Marsikatero korenino gibanja za (večjo) enako-
pravnost in enakost žensk v novodobni Evropi lahko iščemo prav tu.
16 Anton Brecelj, Materinstvo – jedro ženskega in družabnega vprašanja, Slovenec (1927), 13.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
