Page 190 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 190
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
z najbolj uveljavljenima načinoma preprečevanja spočetja ne gre obetati
veliko uspeha (»O vzdržnosti pri mladih ljudeh skoraj ni govora. Nepopol-
no občevanje? To ni priporočljivo, niti niso vsi moški zmožni tega.«), rešitev
bi bila prava kontracepcija. Vendar, ne preučinkovita in ne za vse.143 »Ako
bodo taka sredstva na razpolago vsem, nobena družina ne bo hotela več kot
1–2 otroka. Človeštvo bo trpelo škodo, ljudje pa bodo živeli še bolj nemoral-
no. Seveda bi prodaja teh sredstev morala biti strogo nadzorovana. Pravico
do teh sredstev naj bi imele predvsem matere, ki imajo otroka še ne eno leto
starega, bolehni in alkoholizirani starši, in ubožni starši, ki imajo že večje
število otrok. Na ta način bi bila rojstva nekoliko omejena,« je zapisala Mici,
»v povračilo pa bi se rodilo manj slabotnih in bolehnih otrok.«
4. Siceršnja vsesplošna razširjenost ilegalnega abortusa in s tem pove-
zane nevarnosti za žensko. »Večina zdravnikov,« pravi Potrč, »je spozna-
la, da se splav vrši kljub temu, da je zdravnikom prepovedan. In ne samo,
da se vrši, njegovo število silno raste, po statistiki ljubljanske Ženske bol-
nice se je podvojilo. Istotako raste smrtnost po splavu.«144 Študentka filo-
zofije, ki se je tudi odzvala na anketno vprašanje, pa je opozorila na še
en problem; opozarja namreč na nujnost prestavitve razprave od ideolo-
ško (pre)obremenjenega in po svojem predznaku negativnega opredelje-
188 vanja vrste »smo za ali proti umetnemu splavljanju« k edino smiselnemu
vprašanju, »kako preprečiti ali vsaj zmanjšati posledice razširjenega tajne-
ga splavljanja«.145 V nadaljevanju pravi: »To je menda jasno: zahteva po le-
galizaciji je nastala radi ogromne razširjenosti tajnih splavov, ti pa radi ne-
urejenih socialnih razmer … Do kakšnih posledic mora pripeljati prepoved,
143 V njenem videnju kontracepcije se kažeta ves tedanji dvom in siceršnja negotovost, kam bodo vse sil-
ne spremembe, katerim so bili ti ljudje priče in ki so se jih neposredno dotikale, vodile, kako usodno bodo
spremenile njihova (in predvsem njihovih potomcev) življenja. Glede potrebe po omejevanju, načrtovanju,
odgovornejšem odnosu do potomstva so si bili vsi enotni. O tem jih je prepričevala vsakdanja stiska mno-
gih, predvsem otrok in žensk. Kontracepcija je bila torej pred vrati, obetati si je bilo, da bodo prej ali slej
nezanesljivi Knaus-Oginovi metodi sledila nova, učinkovitejša odkritja. In kaj tedaj?
144 Anketa Važno žensko vprašanje, dr. Jože Potrč, 1936, 68. Potrč na tem mestu tudi opozarja, kakšen
vpliv je imela gospodarska kriza na razumevanje problema pri zdravnikih. »Še leta 1928 je glavni sanitetni
svet mislil,« pravi Potrč, »da leži vzrok /velikega števila splavov/ ‚deloma /poudarjeno v izvirniku/ v social-
nih in gospodarskih prilikah, največ /poudarjeno v izvirniku/ pa v ekstremnih smereh feminističnega gibanja.‘
Danes, torej po osmih letih, pa je zdravniški kongres mnogo razpravljal o prvem vzroku, o drugem (feminiz-
mu) se je pa malo slišalo.«
145 Anketa Važno žensko vprašanje, M. G., Zagreb, študentka filozofije, 1936, 86–87. Da se tovrstni pre-
miki od temeljnega, ideološko nevtralnega vprašanja k ideološko preobremenjenemu tipu vprašanja naj-
pogosteje zgodijo tedaj, ko se v širši javni polemiki razrešujejo delikatna, lahko tudi temeljna vprašanja
družbe, povezana z reprodukcijo prebivalstva in (politično) vlogo žensk v tem procesu, dokazuje tudi naša
aktualna izkušnja s polemiko o spremembi zakona o OBMP poleti leta 2001. V tem primeru je prišlo do
konverzije referendumskega vprašanja: Ali ste za ali proti, da se uzakoni pravica samskih žensk do medicin-
ske asistence pri zanositvi? k ideološko obremenjenemu vprašanju: Ali ste za ali proti, da imajo tudi samske
ženske otroka?
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
z najbolj uveljavljenima načinoma preprečevanja spočetja ne gre obetati
veliko uspeha (»O vzdržnosti pri mladih ljudeh skoraj ni govora. Nepopol-
no občevanje? To ni priporočljivo, niti niso vsi moški zmožni tega.«), rešitev
bi bila prava kontracepcija. Vendar, ne preučinkovita in ne za vse.143 »Ako
bodo taka sredstva na razpolago vsem, nobena družina ne bo hotela več kot
1–2 otroka. Človeštvo bo trpelo škodo, ljudje pa bodo živeli še bolj nemoral-
no. Seveda bi prodaja teh sredstev morala biti strogo nadzorovana. Pravico
do teh sredstev naj bi imele predvsem matere, ki imajo otroka še ne eno leto
starega, bolehni in alkoholizirani starši, in ubožni starši, ki imajo že večje
število otrok. Na ta način bi bila rojstva nekoliko omejena,« je zapisala Mici,
»v povračilo pa bi se rodilo manj slabotnih in bolehnih otrok.«
4. Siceršnja vsesplošna razširjenost ilegalnega abortusa in s tem pove-
zane nevarnosti za žensko. »Večina zdravnikov,« pravi Potrč, »je spozna-
la, da se splav vrši kljub temu, da je zdravnikom prepovedan. In ne samo,
da se vrši, njegovo število silno raste, po statistiki ljubljanske Ženske bol-
nice se je podvojilo. Istotako raste smrtnost po splavu.«144 Študentka filo-
zofije, ki se je tudi odzvala na anketno vprašanje, pa je opozorila na še
en problem; opozarja namreč na nujnost prestavitve razprave od ideolo-
ško (pre)obremenjenega in po svojem predznaku negativnega opredelje-
188 vanja vrste »smo za ali proti umetnemu splavljanju« k edino smiselnemu
vprašanju, »kako preprečiti ali vsaj zmanjšati posledice razširjenega tajne-
ga splavljanja«.145 V nadaljevanju pravi: »To je menda jasno: zahteva po le-
galizaciji je nastala radi ogromne razširjenosti tajnih splavov, ti pa radi ne-
urejenih socialnih razmer … Do kakšnih posledic mora pripeljati prepoved,
143 V njenem videnju kontracepcije se kažeta ves tedanji dvom in siceršnja negotovost, kam bodo vse sil-
ne spremembe, katerim so bili ti ljudje priče in ki so se jih neposredno dotikale, vodile, kako usodno bodo
spremenile njihova (in predvsem njihovih potomcev) življenja. Glede potrebe po omejevanju, načrtovanju,
odgovornejšem odnosu do potomstva so si bili vsi enotni. O tem jih je prepričevala vsakdanja stiska mno-
gih, predvsem otrok in žensk. Kontracepcija je bila torej pred vrati, obetati si je bilo, da bodo prej ali slej
nezanesljivi Knaus-Oginovi metodi sledila nova, učinkovitejša odkritja. In kaj tedaj?
144 Anketa Važno žensko vprašanje, dr. Jože Potrč, 1936, 68. Potrč na tem mestu tudi opozarja, kakšen
vpliv je imela gospodarska kriza na razumevanje problema pri zdravnikih. »Še leta 1928 je glavni sanitetni
svet mislil,« pravi Potrč, »da leži vzrok /velikega števila splavov/ ‚deloma /poudarjeno v izvirniku/ v social-
nih in gospodarskih prilikah, največ /poudarjeno v izvirniku/ pa v ekstremnih smereh feminističnega gibanja.‘
Danes, torej po osmih letih, pa je zdravniški kongres mnogo razpravljal o prvem vzroku, o drugem (feminiz-
mu) se je pa malo slišalo.«
145 Anketa Važno žensko vprašanje, M. G., Zagreb, študentka filozofije, 1936, 86–87. Da se tovrstni pre-
miki od temeljnega, ideološko nevtralnega vprašanja k ideološko preobremenjenemu tipu vprašanja naj-
pogosteje zgodijo tedaj, ko se v širši javni polemiki razrešujejo delikatna, lahko tudi temeljna vprašanja
družbe, povezana z reprodukcijo prebivalstva in (politično) vlogo žensk v tem procesu, dokazuje tudi naša
aktualna izkušnja s polemiko o spremembi zakona o OBMP poleti leta 2001. V tem primeru je prišlo do
konverzije referendumskega vprašanja: Ali ste za ali proti, da se uzakoni pravica samskih žensk do medicin-
ske asistence pri zanositvi? k ideološko obremenjenemu vprašanju: Ali ste za ali proti, da imajo tudi samske
ženske otroka?
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
