Page 193 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 193
Žensko telo 191
ne interese žensk, in da je bila na strani močnejših (to pa je v zgodovin-
skem kontekstu patriarhata pomenilo moške) ves čas prisotna potreba
in želja to bogastvo podrediti lastnim pravilom in zasužnjiti v lastno ko-
rist, je zapisano v temeljih patriarhalnega reda. Da je razglašanje narav-
nosti in celo svetosti materinstva kot edinega pravega poslanstva in po-
klica ženske, v imenu katerega se mora ženska prostovoljno podrediti in
odpovedati morebitnim lastnim ambicijam, manipulativno orodje v služ-
bi ohranjanja moško orientirane družbe, dokazujejo vsakokratni izbruhi
tovrstne retorike v časih, ko poskušajo ženske zase odpirati tudi druge,
ne zgolj na materinstvo vezane prostore delovanja in samouresničevanja.
Razglašanje materinstva za žensko vplivno področje, skozi in prek kate-
rega lahko in morajo posredno (prek sinov in mož) blagodejno vplivati na
javno in politično, je zgolj ideološka puhlica, s katero se ženskam zavra-
ča legitimne zahteve po enakosti. Da so vsa (moška) poveličevanja mate-
rinstva zgolj omejenega dometa, dokazuje družbena dvoličnost v odnosu
do nezakonskega materinstva.
»Zakonsko in nezakonsko mater vodi v materinstvo isti klic narave; obe
sledita istemu hrepenenju, ki je v vsaki ženski najmočnejša in najnaravnej-
ša sila njenega bistva … Nedoslednost dvojne morale v današnji družbi se
kaže najočitneje pri presojanju spolnega izživljanja. In to ne samo, kadar
meri pravico moškemu in ženski, temveč je tudi glede samih žensk silno ne-
dosledna: v isti sapi, ko zasmehuje ‚staro devico‘, meče kamenje za žensko, ki
ji usoda ni naklonila, da bi svoja najnaravnejša čustva izživela v zakonu,
marveč je postala mati izven zakona.«151
Pravica do materinstva pa ni bila odvzeta zgolj ženskam, ki so presto-
pile prek zakona in postale ne-zakonske matere, ampak tudi ženskam, ki
so si zrznile prestopiti meje spolne delitve in poseči po moških poklicih.
Profesionalke, uradnice in učiteljice so bile v obdobju Habsburške mo-
narhije obsojene na celibat. V obdobju stare Jugoslavije pa jim je ta vsaj
nenehno grozil. Pravica do opravljanja izbranega poklica je bila odkuplje-
na s pravico do materinstva.
»Zahtevati celibat od žene, ki jo materialna in duševna potreba sili v po-
klicno delo, je absurdno in protinaravno. Od moškega se nikdar ne zahteva,
da se vsled poklica ali dela odreče ljubezni in zakonu, dočim se na ženo stavi
ta zahteva kot sama po sebi umevna. Kar se smatra naravno za moža, mora
151 A. Vode, n. d. (1999), 135.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
ne interese žensk, in da je bila na strani močnejših (to pa je v zgodovin-
skem kontekstu patriarhata pomenilo moške) ves čas prisotna potreba
in želja to bogastvo podrediti lastnim pravilom in zasužnjiti v lastno ko-
rist, je zapisano v temeljih patriarhalnega reda. Da je razglašanje narav-
nosti in celo svetosti materinstva kot edinega pravega poslanstva in po-
klica ženske, v imenu katerega se mora ženska prostovoljno podrediti in
odpovedati morebitnim lastnim ambicijam, manipulativno orodje v služ-
bi ohranjanja moško orientirane družbe, dokazujejo vsakokratni izbruhi
tovrstne retorike v časih, ko poskušajo ženske zase odpirati tudi druge,
ne zgolj na materinstvo vezane prostore delovanja in samouresničevanja.
Razglašanje materinstva za žensko vplivno področje, skozi in prek kate-
rega lahko in morajo posredno (prek sinov in mož) blagodejno vplivati na
javno in politično, je zgolj ideološka puhlica, s katero se ženskam zavra-
ča legitimne zahteve po enakosti. Da so vsa (moška) poveličevanja mate-
rinstva zgolj omejenega dometa, dokazuje družbena dvoličnost v odnosu
do nezakonskega materinstva.
»Zakonsko in nezakonsko mater vodi v materinstvo isti klic narave; obe
sledita istemu hrepenenju, ki je v vsaki ženski najmočnejša in najnaravnej-
ša sila njenega bistva … Nedoslednost dvojne morale v današnji družbi se
kaže najočitneje pri presojanju spolnega izživljanja. In to ne samo, kadar
meri pravico moškemu in ženski, temveč je tudi glede samih žensk silno ne-
dosledna: v isti sapi, ko zasmehuje ‚staro devico‘, meče kamenje za žensko, ki
ji usoda ni naklonila, da bi svoja najnaravnejša čustva izživela v zakonu,
marveč je postala mati izven zakona.«151
Pravica do materinstva pa ni bila odvzeta zgolj ženskam, ki so presto-
pile prek zakona in postale ne-zakonske matere, ampak tudi ženskam, ki
so si zrznile prestopiti meje spolne delitve in poseči po moških poklicih.
Profesionalke, uradnice in učiteljice so bile v obdobju Habsburške mo-
narhije obsojene na celibat. V obdobju stare Jugoslavije pa jim je ta vsaj
nenehno grozil. Pravica do opravljanja izbranega poklica je bila odkuplje-
na s pravico do materinstva.
»Zahtevati celibat od žene, ki jo materialna in duševna potreba sili v po-
klicno delo, je absurdno in protinaravno. Od moškega se nikdar ne zahteva,
da se vsled poklica ali dela odreče ljubezni in zakonu, dočim se na ženo stavi
ta zahteva kot sama po sebi umevna. Kar se smatra naravno za moža, mora
151 A. Vode, n. d. (1999), 135.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
