Page 187 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 187
Žensko telo 185
Ženske so zahtevo po legalizaciji (tudi) socialne indikacije za abortus
vezale na »dovoljenje komisije, v kateri pa naj bosta vsaj dve ženski, med nji-
mi zaščitna sestra, ki bi jo morala imeti vsaka občina in ki bi morala prei-
skati resnični socialni položaj žene, ki se iz gospodarskih vzrokov brani izno-
siti otroka«.128 Tako so se skušale ženske že vnaprej zavarovati pred (priča-
kovanimi) očitki, da se otrokom odpovedujejo zaradi komodnosti, zaradi
moža in njegove komodnosti ali zaradi lastnih poklicnih ambicij.
Posledice zborovanja so bile nične; razen seveda, če k posledicam ne
prištevamo še ostrejše polarizacije na tiste, ki so se iz verskih, etičnih, mo-
ralnih in nacionalnih razlogov zavzemali za vsakršno prepoved omejeva-
nja rojstev,129 in na tiste, ki so se (predvsem) zaradi realnih razmer naj-
revnejših in najštevičnejših skupin prebivalstva zavzemali (med drugim)
tudi za legalizacijo abortusa.130 Pa vendar se je v drugi polovici tridese-
tih let razprava obnovila in nadaljevala. Tokrat je bil ženski vložek še ve-
čji; ženske so, predvsem s tem, ko so posegle kot laičarke na strokovno
področje moških zdravnikov, (do neke mere) izsilile javn(ejš)o razpravo o
kontracepciji in, kot smo videli, predvsem v Ženskem svetu namenile kar
nekaj prostora Knaus-Oginu. Na stran zahtev žensk po razširitvi indika-
cij za legalno in strokovno opravljen abortus so sedaj stopili tudi nekateri
zdravniki in zdravnice. Uredništvo Ženskega sveta pa je leta 1936 odprlo
prostor tudi bralkam in bralcem, da pojasnijo svoje mnenje glede vpra-
šanj o regulaciji rojstev. Anketa, ki so jo izvedli pod naslovom Važno žen-
sko vprašanje,131 je imela velik odmev: uredništvo je dobilo devetnajst pi-
sem in nato, po pol leta trajajoči izmenjavi stališč, arbitrarno zaključilo
objavljanje pisem na to temo.132 Od petnajstih žensk in štirih moških, ko-
likor je bilo udeležencev ankete, se jih je enajst izreklo za legalizacijo so-
cialne indikacije (med temi so bili tudi vsi moški udeleženci), štiri ženske
pa so bile proti legalizaciji. Glavni argumenti tistih žensk in moških, ki
mi sredstvi profilakse proti nosečnosti«. Jože Potrč, Moje mnenje o legalizaciji splava, Anketa: Važno žensko
vprašanje, Ženski svet (1936), 68. So se pa prav na tem simpoziju zdravniki zavzeli tudi za priznanje t. i.
socialne indikacije, in sicer v petem členu resolucije: »Dokler ni zahtevane popolne zaščite matere in otroka,
zahteva jugoslovansko zdravniško društvo revizijo §§171.–174. v tem smislu, da se dovoli tudi splav iz evgen-
skih ozirov, pa da se upoštevajo tudi socialno-gospodarski momenti; splav mora vedno vršiti zdravnik, za siro-
mašne brezplačno.« O. Grahor, Ženski svet (1935), 282.
128 N. d., 282.
129 Ta, lahko ji rečemo kar prokatoliška stran, je objavljala predvsem v Slovencu, Jutru, v reviji Čas, pa tudi
v Zdravniškem vestniku in prilogi Evgenika, Slovenskem pravniku.
130 Ta, recimo ji liberalnejša stran, pa je objavljala v Slovenskem narodu, reviji Ženski svet, Zdravniškem ve-
stniku in prilogi Evgenika, Slovenskem pravniku.
131 Anketa Važno žensko vprašanje, Ženski svet (1936), 42–44, 65–68, 86–88, 147–149, 171–174.
132 Zakaj, mi ni uspelo ugotoviti.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Ženske so zahtevo po legalizaciji (tudi) socialne indikacije za abortus
vezale na »dovoljenje komisije, v kateri pa naj bosta vsaj dve ženski, med nji-
mi zaščitna sestra, ki bi jo morala imeti vsaka občina in ki bi morala prei-
skati resnični socialni položaj žene, ki se iz gospodarskih vzrokov brani izno-
siti otroka«.128 Tako so se skušale ženske že vnaprej zavarovati pred (priča-
kovanimi) očitki, da se otrokom odpovedujejo zaradi komodnosti, zaradi
moža in njegove komodnosti ali zaradi lastnih poklicnih ambicij.
Posledice zborovanja so bile nične; razen seveda, če k posledicam ne
prištevamo še ostrejše polarizacije na tiste, ki so se iz verskih, etičnih, mo-
ralnih in nacionalnih razlogov zavzemali za vsakršno prepoved omejeva-
nja rojstev,129 in na tiste, ki so se (predvsem) zaradi realnih razmer naj-
revnejših in najštevičnejših skupin prebivalstva zavzemali (med drugim)
tudi za legalizacijo abortusa.130 Pa vendar se je v drugi polovici tridese-
tih let razprava obnovila in nadaljevala. Tokrat je bil ženski vložek še ve-
čji; ženske so, predvsem s tem, ko so posegle kot laičarke na strokovno
področje moških zdravnikov, (do neke mere) izsilile javn(ejš)o razpravo o
kontracepciji in, kot smo videli, predvsem v Ženskem svetu namenile kar
nekaj prostora Knaus-Oginu. Na stran zahtev žensk po razširitvi indika-
cij za legalno in strokovno opravljen abortus so sedaj stopili tudi nekateri
zdravniki in zdravnice. Uredništvo Ženskega sveta pa je leta 1936 odprlo
prostor tudi bralkam in bralcem, da pojasnijo svoje mnenje glede vpra-
šanj o regulaciji rojstev. Anketa, ki so jo izvedli pod naslovom Važno žen-
sko vprašanje,131 je imela velik odmev: uredništvo je dobilo devetnajst pi-
sem in nato, po pol leta trajajoči izmenjavi stališč, arbitrarno zaključilo
objavljanje pisem na to temo.132 Od petnajstih žensk in štirih moških, ko-
likor je bilo udeležencev ankete, se jih je enajst izreklo za legalizacijo so-
cialne indikacije (med temi so bili tudi vsi moški udeleženci), štiri ženske
pa so bile proti legalizaciji. Glavni argumenti tistih žensk in moških, ki
mi sredstvi profilakse proti nosečnosti«. Jože Potrč, Moje mnenje o legalizaciji splava, Anketa: Važno žensko
vprašanje, Ženski svet (1936), 68. So se pa prav na tem simpoziju zdravniki zavzeli tudi za priznanje t. i.
socialne indikacije, in sicer v petem členu resolucije: »Dokler ni zahtevane popolne zaščite matere in otroka,
zahteva jugoslovansko zdravniško društvo revizijo §§171.–174. v tem smislu, da se dovoli tudi splav iz evgen-
skih ozirov, pa da se upoštevajo tudi socialno-gospodarski momenti; splav mora vedno vršiti zdravnik, za siro-
mašne brezplačno.« O. Grahor, Ženski svet (1935), 282.
128 N. d., 282.
129 Ta, lahko ji rečemo kar prokatoliška stran, je objavljala predvsem v Slovencu, Jutru, v reviji Čas, pa tudi
v Zdravniškem vestniku in prilogi Evgenika, Slovenskem pravniku.
130 Ta, recimo ji liberalnejša stran, pa je objavljala v Slovenskem narodu, reviji Ženski svet, Zdravniškem ve-
stniku in prilogi Evgenika, Slovenskem pravniku.
131 Anketa Važno žensko vprašanje, Ženski svet (1936), 42–44, 65–68, 86–88, 147–149, 171–174.
132 Zakaj, mi ni uspelo ugotoviti.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
