Page 188 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 188
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
so se zavzeli za možnost legalnega abortusa tudi na podlagi socialne in-
dikacije, so bili:
1. Posledice gospodarske krize, predvsem pa velika nezaposlenost in
nižanje mezd. »Pred dobrim mesecem sem bila v porodnišnici,« navaja pro-
fesorica glasbe iz Ljubljane, »v porodni sobi nas je bilo petero. Uradnik je
zapisoval življenjske podatke. Prva delavčeva žena – mož že več mesecev
brezposeln. Druga rudarjeva žena – mož že dve leti brez dela. Tretja ura-
dnikova žena – mož bil nedavno reduciran. Četrta nezakonska mati – na
poroko ni misliti, ker je oče otroka brezposeln.«133 Zaradi takih in podobnih
usod, ki jih tedaj (tudi) pri nas ni manjkalo, je tudi veliko zdravnikov, h
katerim so se ženske v stiski dnevno zatekale (pa jim niso smeli poma-
gati), podpiralo zahtevo po legalizaciji abortusa. Tako se je neposredno v
anketo vključil tudi dr. Potrč z naslednjimi besedami: »Vsak zdravnik iz
lastne izkušnje ve, da prihaja največ žen k zdravniku s to žalostno prošnjo,
ker ne more številne rodbine vzdrževati.«134
2. Ogroženost otrok, rojenih in živečih na socialnem obrobju, zara-
di revščine staršev. Taki otroci so deprivilegirani v mnogih ozirih, po-
gosto pa so tudi duševno in telesno prizadeti. 135 Sodelujoči so opozarja-
li tudi na neskladnost med zahtevo po absolutni zaščiti človeškega življe-
186 nja, tudi tistega, še nerojenega, s strani nasprotnikov legalizacije, in de-
janskimi razmerami, v katerih živi veliko otrok. »Že živečim otrokom /
naj gospodje na vodilnih mestih/ preskrbijo hrano, obleko in obutev, kar
je njih dolžnost, potem pa naj propagirajo za večji človeški zarod,136« je za-
pisala 25-letna poštna služiteljica iz Ljubljane. Podobnega mnenja je uči-
teljska arbiturijentka iz Kočevja: »Najprej naj preprečijo, odn. vsaj omili-
jo socialno bedo, potem šele nadaljujejo propagando za večji človeški zarod.
133 Anketa Važno žensko vprašanje, M. Š., profesorica glasbe, Ljubljana, 1936, 43–44.
134 N. d., 68.
135 Na duševno in telesno prizadetost otrok revnih družin, do katere pride prav zaradi pomanjkanja v ta-
kih družinah, opozarja tudi defektologinja Vode: »Zavedati se moramo, da duševne zaostalosti ne povzroča
samo dedna obremenjenost, marveč tudi socialne razmere /poudarjeno v izvirniku/, v katerih žive starši in
otroci. Posebno prizadeti so potomci, čijih predniki so živeli v več pokolenjih v preveliki bedi. Ker bi se zdela ta
trditev mnogim, ki niso bili še nikdar lačni, mogoče preveč drzna, naj navedem mnenje strokovnjaka. Angelški
evgenik J. S. Huxley pravi: ‚Še pred nekaj leti so evgeniki splošno pripisovali telesno in duševno zaostalost otrok
revnejših slojev njihovi podedovani manjvrednosti. Od tedaj pa so raziskovanja pokazala, da tudi nezadostna
hrana ter pomanjkanje važnih vitaminov (mleka) povzroča duševno in telesno zaostalost, manjšo energijo, ve-
čje nagnenje k boleznim itd. Dokler ne izenačimo hrane ali vsaj možnosti prehrane, nimamo niti znanstvene
niti kake druge pravice ugotavljati manjvrednost kake skupine, razreda ali naroda le zaradi izmaličenja njiho-
vih vidnih znakov‘.« A. Vode, n. d. (1999), 177–178. Na tem mestu govori sicer avtorica o prisilnih sterili-
zacijah pri ženskah na podlagi evgeniških zakonov, ki so jih imele ali pripravljale nekatere evropske drža-
ve v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
136 Anketa Važno žensko vprašanje, poštna služiteljica, 25 let, Ljubljana, 1936, 43.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
so se zavzeli za možnost legalnega abortusa tudi na podlagi socialne in-
dikacije, so bili:
1. Posledice gospodarske krize, predvsem pa velika nezaposlenost in
nižanje mezd. »Pred dobrim mesecem sem bila v porodnišnici,« navaja pro-
fesorica glasbe iz Ljubljane, »v porodni sobi nas je bilo petero. Uradnik je
zapisoval življenjske podatke. Prva delavčeva žena – mož že več mesecev
brezposeln. Druga rudarjeva žena – mož že dve leti brez dela. Tretja ura-
dnikova žena – mož bil nedavno reduciran. Četrta nezakonska mati – na
poroko ni misliti, ker je oče otroka brezposeln.«133 Zaradi takih in podobnih
usod, ki jih tedaj (tudi) pri nas ni manjkalo, je tudi veliko zdravnikov, h
katerim so se ženske v stiski dnevno zatekale (pa jim niso smeli poma-
gati), podpiralo zahtevo po legalizaciji abortusa. Tako se je neposredno v
anketo vključil tudi dr. Potrč z naslednjimi besedami: »Vsak zdravnik iz
lastne izkušnje ve, da prihaja največ žen k zdravniku s to žalostno prošnjo,
ker ne more številne rodbine vzdrževati.«134
2. Ogroženost otrok, rojenih in živečih na socialnem obrobju, zara-
di revščine staršev. Taki otroci so deprivilegirani v mnogih ozirih, po-
gosto pa so tudi duševno in telesno prizadeti. 135 Sodelujoči so opozarja-
li tudi na neskladnost med zahtevo po absolutni zaščiti človeškega življe-
186 nja, tudi tistega, še nerojenega, s strani nasprotnikov legalizacije, in de-
janskimi razmerami, v katerih živi veliko otrok. »Že živečim otrokom /
naj gospodje na vodilnih mestih/ preskrbijo hrano, obleko in obutev, kar
je njih dolžnost, potem pa naj propagirajo za večji človeški zarod,136« je za-
pisala 25-letna poštna služiteljica iz Ljubljane. Podobnega mnenja je uči-
teljska arbiturijentka iz Kočevja: »Najprej naj preprečijo, odn. vsaj omili-
jo socialno bedo, potem šele nadaljujejo propagando za večji človeški zarod.
133 Anketa Važno žensko vprašanje, M. Š., profesorica glasbe, Ljubljana, 1936, 43–44.
134 N. d., 68.
135 Na duševno in telesno prizadetost otrok revnih družin, do katere pride prav zaradi pomanjkanja v ta-
kih družinah, opozarja tudi defektologinja Vode: »Zavedati se moramo, da duševne zaostalosti ne povzroča
samo dedna obremenjenost, marveč tudi socialne razmere /poudarjeno v izvirniku/, v katerih žive starši in
otroci. Posebno prizadeti so potomci, čijih predniki so živeli v več pokolenjih v preveliki bedi. Ker bi se zdela ta
trditev mnogim, ki niso bili še nikdar lačni, mogoče preveč drzna, naj navedem mnenje strokovnjaka. Angelški
evgenik J. S. Huxley pravi: ‚Še pred nekaj leti so evgeniki splošno pripisovali telesno in duševno zaostalost otrok
revnejših slojev njihovi podedovani manjvrednosti. Od tedaj pa so raziskovanja pokazala, da tudi nezadostna
hrana ter pomanjkanje važnih vitaminov (mleka) povzroča duševno in telesno zaostalost, manjšo energijo, ve-
čje nagnenje k boleznim itd. Dokler ne izenačimo hrane ali vsaj možnosti prehrane, nimamo niti znanstvene
niti kake druge pravice ugotavljati manjvrednost kake skupine, razreda ali naroda le zaradi izmaličenja njiho-
vih vidnih znakov‘.« A. Vode, n. d. (1999), 177–178. Na tem mestu govori sicer avtorica o prisilnih sterili-
zacijah pri ženskah na podlagi evgeniških zakonov, ki so jih imele ali pripravljale nekatere evropske drža-
ve v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
136 Anketa Važno žensko vprašanje, poštna služiteljica, 25 let, Ljubljana, 1936, 43.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
