Page 189 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 189
Žensko telo 187
Na eni strani vse preveč skrbijo, da porodi naraščajo, na drugi strani pa hla-
dnokrvno gledajo, kako ljudje stradajo in od gladu umirajo.«137 Prav tako
so ženske poudarile razliko med »umevanjem« moških in žensk in pod-
črtavale so svojo posebno, žensko izkušnjo. »Kdo izmed zgoraj navedenih
/cerkev, zdravniki ... / je že občutil kdaj, kaj se pravi imeti že kup lačnih
in nagih otrok in že zopet začutiti v sebi toliko opevano ‚materinsko srečo‘?
Brez najpotrebnejšega v življenju naj mati zopet rodi, zato, da bo njen otrok
v napotje in spotiko vsakomur. Me se zavedamo, da je ono prvo večji greh,
vsaj za nas, ki moramo otroke roditi,«138 je bila odločna Trboveljčanka. Po
mnenju nekaterih je bila odgovornost staršev, matere in očeta, da preso-
dita »svoje gospodarske razmere« in se v skladu z njimi odločiti za toliko
otrok, »ki jih upata vzgojiti in prirediti za koristne člane človeške družbe«.
139 Vsakršno drugačno odločanje je za učiteljico Marjo zločin, taki starši
pa »zločinci, brezvestneži, ker se prav tako pregreše proti zakonom življenja,
kot zločinec , ki človeka ubije ali mu drugače škoduje«.
3. Nedostopnost in nepoznavanje učinkovitih kontracepcijskih sred-
stev; večina tistih, ki so se zavzemali za legalizacijo abortusa, se je hkra-
ti zavzemala tudi za širjenje vednosti o uporabi sredstev, s katerimi se no-
sečnost prepreči. O teh »profilaktičnih sredstvih« naj bi ženske seznanja-
li zdravniki, še bolje zdravnice, in zaščitne sestre v posvetovalnicah, ti-
ste najrevnejše ženske pa naj bi dobile kontracepcijska sredstva zastonj.
Ženske so v svojih prispevkih ves čas opozarjale, da »naj se pouče /žene/ o
uporabi zaščitnih sredstev, ki jih velika večina sploh ne pozna«.140 Prepriča-
ne so bile, da je, poleg spremembe socialnih razmer, prav učinkovita kon-
tracepcija edino pravo orožje proti abortusu. »Dokler ne bodo ljudem na
razpolago vsa sredstva proti nosečnosti,« je zapisala učiteljica-pripravnica,
»bo število število splavov naraščalo, žene in dekleta se bodo zatekala k ma-
začem, na ta način hirale in propadale.« 141 Za kontracepcijo, za »sredstva
proti spočetju« se je zavzela tudi Mici, ki je bila sicer ostro proti abortu-
su, je pa bila glede kontracepcije prepričana, da bi se »o tem moralo prosto
ljudstvo podučiti«.142 Mici, ki je bila (morda značilno) po poklicu babica
in je vse predobro poznala stisko žensk, ki so se znašle po porodu z otro-
kom, za katerega niso vedele, kako bodo lahko poskrbele, je videla edino
pravo rešitev premnogih stisk v preprečitvi spočetja sploh. Vedela je, da si
137 N. d., učit. arbiturijentka, Kočevje, 148
138 N. d., Trboveljčanka, 28 let, žena pisarniškega sluge, 66.
139 N. d., Marja, učiteljica, okolica Rakeka, 86.
140 N. d., poštna služiteljica, 25 let, Ljubljana, 43.
141 N. d., učiteljska abiturijentka, Kočevje, 148.
142 N. d., Mici, 31 let, Italija, 67.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
Na eni strani vse preveč skrbijo, da porodi naraščajo, na drugi strani pa hla-
dnokrvno gledajo, kako ljudje stradajo in od gladu umirajo.«137 Prav tako
so ženske poudarile razliko med »umevanjem« moških in žensk in pod-
črtavale so svojo posebno, žensko izkušnjo. »Kdo izmed zgoraj navedenih
/cerkev, zdravniki ... / je že občutil kdaj, kaj se pravi imeti že kup lačnih
in nagih otrok in že zopet začutiti v sebi toliko opevano ‚materinsko srečo‘?
Brez najpotrebnejšega v življenju naj mati zopet rodi, zato, da bo njen otrok
v napotje in spotiko vsakomur. Me se zavedamo, da je ono prvo večji greh,
vsaj za nas, ki moramo otroke roditi,«138 je bila odločna Trboveljčanka. Po
mnenju nekaterih je bila odgovornost staršev, matere in očeta, da preso-
dita »svoje gospodarske razmere« in se v skladu z njimi odločiti za toliko
otrok, »ki jih upata vzgojiti in prirediti za koristne člane človeške družbe«.
139 Vsakršno drugačno odločanje je za učiteljico Marjo zločin, taki starši
pa »zločinci, brezvestneži, ker se prav tako pregreše proti zakonom življenja,
kot zločinec , ki človeka ubije ali mu drugače škoduje«.
3. Nedostopnost in nepoznavanje učinkovitih kontracepcijskih sred-
stev; večina tistih, ki so se zavzemali za legalizacijo abortusa, se je hkra-
ti zavzemala tudi za širjenje vednosti o uporabi sredstev, s katerimi se no-
sečnost prepreči. O teh »profilaktičnih sredstvih« naj bi ženske seznanja-
li zdravniki, še bolje zdravnice, in zaščitne sestre v posvetovalnicah, ti-
ste najrevnejše ženske pa naj bi dobile kontracepcijska sredstva zastonj.
Ženske so v svojih prispevkih ves čas opozarjale, da »naj se pouče /žene/ o
uporabi zaščitnih sredstev, ki jih velika večina sploh ne pozna«.140 Prepriča-
ne so bile, da je, poleg spremembe socialnih razmer, prav učinkovita kon-
tracepcija edino pravo orožje proti abortusu. »Dokler ne bodo ljudem na
razpolago vsa sredstva proti nosečnosti,« je zapisala učiteljica-pripravnica,
»bo število število splavov naraščalo, žene in dekleta se bodo zatekala k ma-
začem, na ta način hirale in propadale.« 141 Za kontracepcijo, za »sredstva
proti spočetju« se je zavzela tudi Mici, ki je bila sicer ostro proti abortu-
su, je pa bila glede kontracepcije prepričana, da bi se »o tem moralo prosto
ljudstvo podučiti«.142 Mici, ki je bila (morda značilno) po poklicu babica
in je vse predobro poznala stisko žensk, ki so se znašle po porodu z otro-
kom, za katerega niso vedele, kako bodo lahko poskrbele, je videla edino
pravo rešitev premnogih stisk v preprečitvi spočetja sploh. Vedela je, da si
137 N. d., učit. arbiturijentka, Kočevje, 148
138 N. d., Trboveljčanka, 28 let, žena pisarniškega sluge, 66.
139 N. d., Marja, učiteljica, okolica Rakeka, 86.
140 N. d., poštna služiteljica, 25 let, Ljubljana, 43.
141 N. d., učiteljska abiturijentka, Kočevje, 148.
142 N. d., Mici, 31 let, Italija, 67.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
