Page 192 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 192
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
pokorno božjim zapovedim in zasigurano nam je, čeprav v dolini solz, ži-
vljenja vredno življenje.«
Potencialna zdravstvena nevarnost (tudi) legalnega abortusa. Poštari-
ca s Ptujske Gore navaja svoj primer, ko je ostala po »zdravniško priporo-
čljivem splavu« sterilna in brez otrok. Da je abortus za žensko vedno tve-
gan poseg, da je »vedno združen z manjšo ali večjo nevarnostjo«, je prepri-
čana tudi babica Mici.
Obstoj naroda in rasizem. Med razlogi, zakaj so ženske udeleženke te
ankete proti abortusu, najdemo tudi (po današnjih merilih) rasistični ar-
gument: »Ako me žene zahtevamo volilno pravico, jo gotovo ne zato, da bi
pomagale uničiti belo raso – to najvišjo razvito in nadarjeno skupino člo-
veštva – ampak da se bomo zanimale za različne možnosti njene okrepitve,
njenega razširjenja,« je zapisala Ana Zupančič. Ženske so bolj mimogrede
omenjale tudi pomen rodnosti za obstoj naroda, so se pa, tako kot tudi
Ana Zupančič, zavedale, da bi bila »uzakonitev splava iz socialnih razlo-
gov zločin na našem itak malem narodu«.
Med očitke nasprotnic abortusa na račun pristašinj legalizacije social-
ne indikacije spada tudi ugotovitev Ane Zupančič, da je »značilno, da so
najbolj vnete zagovornice splava, mlajše, ki jim še manjka življenjskih izku-
190 šenj. Zato je fraza, da je zločin roditi dete, ki bo morda stradalo, zelo banal-
na modrost«. Morda je res, vendar izražajo dekleta s takimi nazori nove,
drugačne poglede tako na svoje življenje, telo, prihodnost, kariero kot
tudi na potomstvo. Odgovorno starševstvo, katerega so polni današnji
priročniki in revije za mlade starše, se je lahko rodilo prav iz teh začetkov
drugačnega odnosa (tudi) žensk do (tudi) otrok.
Do legalizacije (vsaj) socialne indikacije za abortus v obdobju stare Ju-
goslavije ni prišlo in slej ko prej sta ostajali vse breme in vsa moralna in
fizična odgovornost za potomstvo na ramenih žensk; ostalo je pri Potr-
čevi ugotovitvi iz leta 1936, ko je zapisal: »Zato je žena, ki mora splavljati
dvakrat kaznovana. Prvič s tem, da ji je vzeta ekonomska možnost, postati
mati, in drugič, da ji grozijo sramota, kazen, bolezen in smrt.«150
Drugačen pogled ali boj za legalizacijo materinstva
Prav tako pa ni prišlo do nekega drugega priznanja, do »legalizaci-
je materinstva«. Da je ženska roditvena sposobnost (lahko) eno najve-
čjih bogastev, ki zato po svojem pomenu bistveno presega vsakršne oseb-
150 N. d., dr. Jože Potrč, Maribor, 68.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
pokorno božjim zapovedim in zasigurano nam je, čeprav v dolini solz, ži-
vljenja vredno življenje.«
Potencialna zdravstvena nevarnost (tudi) legalnega abortusa. Poštari-
ca s Ptujske Gore navaja svoj primer, ko je ostala po »zdravniško priporo-
čljivem splavu« sterilna in brez otrok. Da je abortus za žensko vedno tve-
gan poseg, da je »vedno združen z manjšo ali večjo nevarnostjo«, je prepri-
čana tudi babica Mici.
Obstoj naroda in rasizem. Med razlogi, zakaj so ženske udeleženke te
ankete proti abortusu, najdemo tudi (po današnjih merilih) rasistični ar-
gument: »Ako me žene zahtevamo volilno pravico, jo gotovo ne zato, da bi
pomagale uničiti belo raso – to najvišjo razvito in nadarjeno skupino člo-
veštva – ampak da se bomo zanimale za različne možnosti njene okrepitve,
njenega razširjenja,« je zapisala Ana Zupančič. Ženske so bolj mimogrede
omenjale tudi pomen rodnosti za obstoj naroda, so se pa, tako kot tudi
Ana Zupančič, zavedale, da bi bila »uzakonitev splava iz socialnih razlo-
gov zločin na našem itak malem narodu«.
Med očitke nasprotnic abortusa na račun pristašinj legalizacije social-
ne indikacije spada tudi ugotovitev Ane Zupančič, da je »značilno, da so
najbolj vnete zagovornice splava, mlajše, ki jim še manjka življenjskih izku-
190 šenj. Zato je fraza, da je zločin roditi dete, ki bo morda stradalo, zelo banal-
na modrost«. Morda je res, vendar izražajo dekleta s takimi nazori nove,
drugačne poglede tako na svoje življenje, telo, prihodnost, kariero kot
tudi na potomstvo. Odgovorno starševstvo, katerega so polni današnji
priročniki in revije za mlade starše, se je lahko rodilo prav iz teh začetkov
drugačnega odnosa (tudi) žensk do (tudi) otrok.
Do legalizacije (vsaj) socialne indikacije za abortus v obdobju stare Ju-
goslavije ni prišlo in slej ko prej sta ostajali vse breme in vsa moralna in
fizična odgovornost za potomstvo na ramenih žensk; ostalo je pri Potr-
čevi ugotovitvi iz leta 1936, ko je zapisal: »Zato je žena, ki mora splavljati
dvakrat kaznovana. Prvič s tem, da ji je vzeta ekonomska možnost, postati
mati, in drugič, da ji grozijo sramota, kazen, bolezen in smrt.«150
Drugačen pogled ali boj za legalizacijo materinstva
Prav tako pa ni prišlo do nekega drugega priznanja, do »legalizaci-
je materinstva«. Da je ženska roditvena sposobnost (lahko) eno najve-
čjih bogastev, ki zato po svojem pomenu bistveno presega vsakršne oseb-
150 N. d., dr. Jože Potrč, Maribor, 68.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
