Page 194 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 194
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
družba brezpogojno priznati tudi ženi: vsak človek imej pravico na poklic in
zakon. Poklic ne sme ovirati zakona, zakon ne poklica.«152
Materinstvo znotraj patriarhalne družbe samo na sebi nikakor ni vre-
dnota; vredno je zgolj tisto materinstvo, ki je v službi obstoječega reda,
ki varuje in podpira interes patriarha. Podreditev materinstva izhaja iz
podreditve ženskih teles, česar so se ženske zavedle prav v obdobju med
obema vojnama. Avtonomna, samostojna ženska ima pravico do mate-
rinstva in te pravice ji ne more podeliti nihče, ker izhaja iz njenega člove-
škega bistva, nihče pa ji je tudi ne more odvzeti, se je glasilo nova žensko
geslo; pri tem so se lahko ženske okoristile tudi s tedaj tako pomembni-
mi evgeniškimi argumenti.
»Dr. Janiševa trdi, da je izvrševanje biološke funkcije ženi neobhodno
potrebno … Iz skrbi za zdrav zarod pa zahteva pisateljica, da mora člove-
ška družba dati vsaki ženi, ki je biološko sposobna in ki čuti ob enem vo-
ljo in odgovornost za odgoj deteta, pravico do materinstva in da morajo ve-
ljati za vsako mater, poročeno in neporočeno, enaki državni in družabni
zakoni.«153
V medvojnem obdobju so vložile ženske izredno veliko energije v to,
da bi se pravni in socialni položaj vseh mater, posebej pa tistih najbolj de-
192 privilegiranih, neporočenih mater, najprej poenotil, nato pa izboljšal. V
prvi Jugoslaviji je bila na tem področju še ta posebnost, da je bila država,
ki je nastala z združitvijo tradicionalno nekompatibilnih pravnih redov, v
pravne smislu neenotna; na ozemljih, ki so pripadali avstrijski monarhiji
(območje Slovenije, Dalmacije, Prekmurja, okraja Kastav in Kvarnerskih
otokov Krk, Pag, Rab) je ostal v veljavi ODZ iz leta 1811, dopolnjen z no-
velami iz kasnejših let, na ostalih ozemljih pa se je ohranila srbska zako-
nodaja, ki se je oblikovala po vzoru francoskega code civil. Glede neka-
terih pristojnosti pa so, kot smo na primer videli, glede sklepanja pravno
veljavne zakonske zveze ostale v veljavi tudi druge poročne prakse različ-
nih cerkva. Ženske, ki so živele na ozemljih veljavnosti ODZ, so morale
najprej ta primerjalno boljši položaj obraniti, nato pa so poskušale vpliva-
152 To bo bile besede Angele Vode, tedaj predsednice Ženskega pokreta, zapisane v članku Mile Ocepek,
Občinska nameščenka v borbi za enakopravnost in proti uvedbi celibata, Ženski svet (1930), 336–339.
Ženski pokret so ustanovile ženske v Ljubljani leta 1926. »Udruženje ima namen, seznanjati vse ženstvo o
gibanju feminizma in širiti propagando za ta pokret po vseh krajih Slovenije.« Po ženskem svetu. Ženski po-
kret, Ženski svet (1926), 60. Prva predsednica društva je bila Alojzija Štebij. Poleg dosege volilne pravice za
ženske, je bil cilj pokreta tudi opozarjanje, »kako malo je danes zaščiteno materinstvo in kako malo je uvaža-
vano delo, ki ga opravlja žena doma, v krogu svoje družine«.
153 P. Hočevar, Ženski svet (1935), 238.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
družba brezpogojno priznati tudi ženi: vsak človek imej pravico na poklic in
zakon. Poklic ne sme ovirati zakona, zakon ne poklica.«152
Materinstvo znotraj patriarhalne družbe samo na sebi nikakor ni vre-
dnota; vredno je zgolj tisto materinstvo, ki je v službi obstoječega reda,
ki varuje in podpira interes patriarha. Podreditev materinstva izhaja iz
podreditve ženskih teles, česar so se ženske zavedle prav v obdobju med
obema vojnama. Avtonomna, samostojna ženska ima pravico do mate-
rinstva in te pravice ji ne more podeliti nihče, ker izhaja iz njenega člove-
škega bistva, nihče pa ji je tudi ne more odvzeti, se je glasilo nova žensko
geslo; pri tem so se lahko ženske okoristile tudi s tedaj tako pomembni-
mi evgeniškimi argumenti.
»Dr. Janiševa trdi, da je izvrševanje biološke funkcije ženi neobhodno
potrebno … Iz skrbi za zdrav zarod pa zahteva pisateljica, da mora člove-
ška družba dati vsaki ženi, ki je biološko sposobna in ki čuti ob enem vo-
ljo in odgovornost za odgoj deteta, pravico do materinstva in da morajo ve-
ljati za vsako mater, poročeno in neporočeno, enaki državni in družabni
zakoni.«153
V medvojnem obdobju so vložile ženske izredno veliko energije v to,
da bi se pravni in socialni položaj vseh mater, posebej pa tistih najbolj de-
192 privilegiranih, neporočenih mater, najprej poenotil, nato pa izboljšal. V
prvi Jugoslaviji je bila na tem področju še ta posebnost, da je bila država,
ki je nastala z združitvijo tradicionalno nekompatibilnih pravnih redov, v
pravne smislu neenotna; na ozemljih, ki so pripadali avstrijski monarhiji
(območje Slovenije, Dalmacije, Prekmurja, okraja Kastav in Kvarnerskih
otokov Krk, Pag, Rab) je ostal v veljavi ODZ iz leta 1811, dopolnjen z no-
velami iz kasnejših let, na ostalih ozemljih pa se je ohranila srbska zako-
nodaja, ki se je oblikovala po vzoru francoskega code civil. Glede neka-
terih pristojnosti pa so, kot smo na primer videli, glede sklepanja pravno
veljavne zakonske zveze ostale v veljavi tudi druge poročne prakse različ-
nih cerkva. Ženske, ki so živele na ozemljih veljavnosti ODZ, so morale
najprej ta primerjalno boljši položaj obraniti, nato pa so poskušale vpliva-
152 To bo bile besede Angele Vode, tedaj predsednice Ženskega pokreta, zapisane v članku Mile Ocepek,
Občinska nameščenka v borbi za enakopravnost in proti uvedbi celibata, Ženski svet (1930), 336–339.
Ženski pokret so ustanovile ženske v Ljubljani leta 1926. »Udruženje ima namen, seznanjati vse ženstvo o
gibanju feminizma in širiti propagando za ta pokret po vseh krajih Slovenije.« Po ženskem svetu. Ženski po-
kret, Ženski svet (1926), 60. Prva predsednica društva je bila Alojzija Štebij. Poleg dosege volilne pravice za
ženske, je bil cilj pokreta tudi opozarjanje, »kako malo je danes zaščiteno materinstvo in kako malo je uvaža-
vano delo, ki ga opravlja žena doma, v krogu svoje družine«.
153 P. Hočevar, Ženski svet (1935), 238.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
