Page 191 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 191
Žensko telo 189
je jasno. Žena, ki se ne more obrniti do zdravnika, se bo obrnila do mazača
ali pa sama kaj ukrenila … Radi zakona se, ne bodo dale odvrniti od svo-
je namere. (Lipmann je ugotovil, da je od 100 žen, ki so hotele abortirati v
bolnici, pa so jih zavrnili, 67 % abortiralo na skrivaj, tiste, ki niso, so bile
revne. Ali: na Dunaju so od 35 na kliniki zavrnjenih žen abortirale vse, ra-
zen ene, ki je izvršila samomor.)« Tudi študent medicine iz Zagreba meni,
da je »najmočnejši argument za legalizacijo abortusa dejstvo, da visok odsto-
tek žen abortira, da število žen, ki abortirajo, pri nas kakor drugod po sve-
tu od leta do leta raste in da je abortus izveden pod strokovnim nadzorstvom
v bolnici ali v posebnem zavodu še najmanj škodljiv, smrtna nevarnost mi-
nimalna, medtem ko žene, ki na skrivaj splavljajo – največkrat pri mazač-
kah – v strahotno velikem številu umirajo ali težko bolehajo. Po zakonu do-
voljen, pravilno izvršen splav naj bi torej izpodrinil tajnega, diletantskega.
Gre za to, da se od dveh nesreč odločimo za manjšo«.146
Glavnega očitka žensk, ki so abortusu iz moralnih, verskih, nacio-
nalnih, osebnoizkustvenih vzrokov odločno nasprotovale, je bilo deležno
poenostavljanje dileme, češ »da se splav itak že vrši, da ga je treba samo le-
galizirati. – Grešilo se je vedno in povsod, torej se mora po tej logiki greh
uzakoniti, pa ne bo več greh ampak čednost«,147 kot se je odločno izrazila
Ana Zupančič. Sicer so argumentirale ženske, udeleženke v anketi, svoje
zavračanje abortusa z naslednjimi razlogi:
Porast nemorale. »Prostitucija bi bila še bolj cvetoča,«148 je prepričana
poštarica s Ptujske Gore, dekleta pa se ne bodo nič več bale nezaželene
nosečnosti in »bodo brezvestnežem padale v roke, češ saj se vrše za ubožne
brezplačni splavi v bolnici, iz socialne indikacije.«
Verski razlogi. »Ničeva je zahteva žen po odpravi nosečnosti; to je proti
božjim in človeškim postavam,«149 je odločna mati šestih otrok in žena rev-
nega gozdnega delavca. Mati vidi zgolj v veri in verski vzgoji otrok reši-
tev socialne stiske, zaradi katere se nekatere ženske, ki morajo »imeti vol-
čje srce«, odločajo za abortus. »Pomoč je v nas materah. Vzgojimo mladino
146 N. d., B. Šalamun, stud. med., Zagreb, 171–173.
147 N. d., Ana Zupančič, 147–148. Zupančičeva pa je tu zagrešila napako, na katero smo že opozorili: za-
vzemanje za legalizacijo tudi socialne indikacije je razširila v zahtevo za legalizacijo abortusa nasploh. Taki
preobrazbi se je uredništvo takoj uprlo in bralke opozorilo, »da o splošni legalizaciji splava ni bilo govora niti
v naši anketi niti kje drugje«. N. d., 148. Je pa v tretji, marčevski številki učiteljica Marja na koncu svoje-
ga prispevka zapisala (za današnja ušesa) nedvoumno zahtevo o popolni legalizaciji abortusa in prepusti-
tvi odločitve zgolj ženski: »Zadnji čas je, da se preneha gledati na žensko kot na stroj za ploditev človeštva …
Ženska je po svoji naravi bolj čuteča in premišljena od moškega in naj bi o teh pravicah in dolžnostih sama od-
ločevala /poudarjeno v izvirniku/.« 86.
148 N. d., Marija Božičko, poštarica, Ptujska Gora, 43.
149 N. d., poljska delavka, stara 32 let, Ribnica na Pohorju, 66.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
je jasno. Žena, ki se ne more obrniti do zdravnika, se bo obrnila do mazača
ali pa sama kaj ukrenila … Radi zakona se, ne bodo dale odvrniti od svo-
je namere. (Lipmann je ugotovil, da je od 100 žen, ki so hotele abortirati v
bolnici, pa so jih zavrnili, 67 % abortiralo na skrivaj, tiste, ki niso, so bile
revne. Ali: na Dunaju so od 35 na kliniki zavrnjenih žen abortirale vse, ra-
zen ene, ki je izvršila samomor.)« Tudi študent medicine iz Zagreba meni,
da je »najmočnejši argument za legalizacijo abortusa dejstvo, da visok odsto-
tek žen abortira, da število žen, ki abortirajo, pri nas kakor drugod po sve-
tu od leta do leta raste in da je abortus izveden pod strokovnim nadzorstvom
v bolnici ali v posebnem zavodu še najmanj škodljiv, smrtna nevarnost mi-
nimalna, medtem ko žene, ki na skrivaj splavljajo – največkrat pri mazač-
kah – v strahotno velikem številu umirajo ali težko bolehajo. Po zakonu do-
voljen, pravilno izvršen splav naj bi torej izpodrinil tajnega, diletantskega.
Gre za to, da se od dveh nesreč odločimo za manjšo«.146
Glavnega očitka žensk, ki so abortusu iz moralnih, verskih, nacio-
nalnih, osebnoizkustvenih vzrokov odločno nasprotovale, je bilo deležno
poenostavljanje dileme, češ »da se splav itak že vrši, da ga je treba samo le-
galizirati. – Grešilo se je vedno in povsod, torej se mora po tej logiki greh
uzakoniti, pa ne bo več greh ampak čednost«,147 kot se je odločno izrazila
Ana Zupančič. Sicer so argumentirale ženske, udeleženke v anketi, svoje
zavračanje abortusa z naslednjimi razlogi:
Porast nemorale. »Prostitucija bi bila še bolj cvetoča,«148 je prepričana
poštarica s Ptujske Gore, dekleta pa se ne bodo nič več bale nezaželene
nosečnosti in »bodo brezvestnežem padale v roke, češ saj se vrše za ubožne
brezplačni splavi v bolnici, iz socialne indikacije.«
Verski razlogi. »Ničeva je zahteva žen po odpravi nosečnosti; to je proti
božjim in človeškim postavam,«149 je odločna mati šestih otrok in žena rev-
nega gozdnega delavca. Mati vidi zgolj v veri in verski vzgoji otrok reši-
tev socialne stiske, zaradi katere se nekatere ženske, ki morajo »imeti vol-
čje srce«, odločajo za abortus. »Pomoč je v nas materah. Vzgojimo mladino
146 N. d., B. Šalamun, stud. med., Zagreb, 171–173.
147 N. d., Ana Zupančič, 147–148. Zupančičeva pa je tu zagrešila napako, na katero smo že opozorili: za-
vzemanje za legalizacijo tudi socialne indikacije je razširila v zahtevo za legalizacijo abortusa nasploh. Taki
preobrazbi se je uredništvo takoj uprlo in bralke opozorilo, »da o splošni legalizaciji splava ni bilo govora niti
v naši anketi niti kje drugje«. N. d., 148. Je pa v tretji, marčevski številki učiteljica Marja na koncu svoje-
ga prispevka zapisala (za današnja ušesa) nedvoumno zahtevo o popolni legalizaciji abortusa in prepusti-
tvi odločitve zgolj ženski: »Zadnji čas je, da se preneha gledati na žensko kot na stroj za ploditev človeštva …
Ženska je po svoji naravi bolj čuteča in premišljena od moškega in naj bi o teh pravicah in dolžnostih sama od-
ločevala /poudarjeno v izvirniku/.« 86.
148 N. d., Marija Božičko, poštarica, Ptujska Gora, 43.
149 N. d., poljska delavka, stara 32 let, Ribnica na Pohorju, 66.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
