Page 156 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 156
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
življenjske skupnosti z ženo, žena pa je kot notranja izvršiteljica te skupnosti
za družico možu in mater naraščaju. Mož je po prirodnem poklicu za pri-
dobitno, žena za družinsko stran družinskega življenja,«7 je zapisal sloven-
ski zdravnik v obdobju med obema svetovnima vojnama.
Raba pojmov naravno, biološko in podobnih pa se izkaže za resnej-
šo obravnavo sila vprašljiva; kaj je res naravno in kaj je (že) plod kulture,
kaj je res le stvar biologije in kaj je podvrženo našemu vplivu!?8 »O žen-
ski biologiji velja razmišljati v družbenem kontekstu in pri tem moramo biti
pozorni na to, v kakšni zvezi je s kulturo,« opozarja biologinja Ruth Hub-
bard.9 Oznaka »biološki« je, ko govorimo o ženskah, večkratno prestopi-
la meje biologije10 in postala vrednostna oznaka. »Biologije je,« kot opo-
zarja Gizela Bock,11 »prej metafora in sama po sebi sociokulturološka kate-
gorija.« Biologija in oznake pridevniške izpeljave se povezujejo na primer
v zgodovini izključno z ženskim spolom in se uporabljajo »za tista podro-
čja in dejavnosti, ki jim je bila v življenju žensk določena manjša vrednost
kot pri moških dejavnostih – gre na primer za porod, vzgojo otrok in gospo-
dinjska opravila, ki jim v bistvu ni bil priznan status dela, čeprav je v tra-
dicionalni nemški ginekologiji izraz gebärarbeit široko uporabljen, v angle-
7 Brecelj, Slovenec (1927), 13.
154 8 Sodobne primerjalne študije relativizirajo sicer statistično dokazano trditev, da so moški večji in močnej-
ši od žensk in, predvsem, da je to posledica biologije. Raziskave so namreč pokazale, da so tovrstne razlike
prej posledica spolno diferenciranih vedenjskih vzorcev kot pa genskega zapisa, vezanega na spol. ‚Odgo-
vornost‘ za to, da se starost deklet ob pojavu prve menstruacije v deželah blagostanja pomika navzdol, mo-
ramo pripisati vplivu zunanjih, nebioloških dejavnikov, kot sta prehrana, telesna aktivnost in podobno, ne
pa biološkemu zapisu. Antropološka opazovanja antropologinj (moški antropologi nimajo dostopa do to-
vrstnih »ženskih« izkušenj) kažejo celo bolj presenetljive stvari: pri opazovanju skupine nabiralcev !Kung,
ki živi v puščavi Kalahari in ki je bila prav zaradi svojih posebnosti pri oblikovanju odnosov med spoloma
pogosto tarča zahodnih raziskovalcev, so ugotovile povsem drugačne tako menstrualne kot reproduktivne
vzorce, kot jih poznamo kot normalne na Zahodu. V izrazito neprijaznem okolju so ženske vključene v ve-
čino akcij zbiranja hrane, ki vključujejo hojo na velike razdalje in prenašanje težkih bremen. Njihova pre-
hrana pa je, v primerjavi z našo, izredno siromašna z živalskimi maščobami in beljakovinami. Najverjetne-
je zaradi teh zunanjih razlogov dekleta !Kung ne dobijo prve menstruacije pred devetnajstim letom. V tem
času so že spolno aktivne in tako rodijo najpogosteje prvega otroka pri dvajsetih letih. Otroka dojijo dve do
tri leta, in to na način, ki je v zahodnjaški kulturi neznan: otroka dojijo, vsakič ko želi, kar pomeni večkrat
na uro. Posledica tega je, da ženske !Kung ne dobijo menstruacije v celotnem obdobju skrbi za otroka, kar
je znova drugače kot na Zahodu, kjer dobijo ženske menstruacijo nekako leto po porodu, in to ne glede na
to, ali otroka dojijo ali ne. Ko ženske !Kung nehajo dojiti, so ponavadi že noseče ali pa zanosijo zelo hitro.
Ta ritem se vzdržuje vse do ženine menopavze. V svojem življenju »izkusi« tako ženska !Kung le nekaj men-
struacij, njen reproduktivni cikel pa je bistveno drugačen kot cikel ženske na Zahodu. In to po vsej verje-
tnosti ni posledica biologije; Ruth Hubbard, The Politics of Women‘s Biology, 1990, 124–125.
9 R. Hubbard, n. d., 127. Avtorica nas na tem mestu opozarja tudi na to, »da moramo biti pozorni na očitna
nasprotja med stereotipnimi opisi ženske biologije in realnostjo življenja žensk«.
10 Znanosti, ki ima svojo zgodovino; poimenovanje prihaja z začetka 19. stoletja od francoskih in nem-
ških znanstvenikov in je imelo vrsto različnih pomenov. Sodoben pojem biologije se je izoblikoval na za-
četku 20. stoletja.
11 Gizela Bock, Zgodovina spola, zgodovina žensk, Filozofski vestnik (1989), št. 2, 177–187.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
življenjske skupnosti z ženo, žena pa je kot notranja izvršiteljica te skupnosti
za družico možu in mater naraščaju. Mož je po prirodnem poklicu za pri-
dobitno, žena za družinsko stran družinskega življenja,«7 je zapisal sloven-
ski zdravnik v obdobju med obema svetovnima vojnama.
Raba pojmov naravno, biološko in podobnih pa se izkaže za resnej-
šo obravnavo sila vprašljiva; kaj je res naravno in kaj je (že) plod kulture,
kaj je res le stvar biologije in kaj je podvrženo našemu vplivu!?8 »O žen-
ski biologiji velja razmišljati v družbenem kontekstu in pri tem moramo biti
pozorni na to, v kakšni zvezi je s kulturo,« opozarja biologinja Ruth Hub-
bard.9 Oznaka »biološki« je, ko govorimo o ženskah, večkratno prestopi-
la meje biologije10 in postala vrednostna oznaka. »Biologije je,« kot opo-
zarja Gizela Bock,11 »prej metafora in sama po sebi sociokulturološka kate-
gorija.« Biologija in oznake pridevniške izpeljave se povezujejo na primer
v zgodovini izključno z ženskim spolom in se uporabljajo »za tista podro-
čja in dejavnosti, ki jim je bila v življenju žensk določena manjša vrednost
kot pri moških dejavnostih – gre na primer za porod, vzgojo otrok in gospo-
dinjska opravila, ki jim v bistvu ni bil priznan status dela, čeprav je v tra-
dicionalni nemški ginekologiji izraz gebärarbeit široko uporabljen, v angle-
7 Brecelj, Slovenec (1927), 13.
154 8 Sodobne primerjalne študije relativizirajo sicer statistično dokazano trditev, da so moški večji in močnej-
ši od žensk in, predvsem, da je to posledica biologije. Raziskave so namreč pokazale, da so tovrstne razlike
prej posledica spolno diferenciranih vedenjskih vzorcev kot pa genskega zapisa, vezanega na spol. ‚Odgo-
vornost‘ za to, da se starost deklet ob pojavu prve menstruacije v deželah blagostanja pomika navzdol, mo-
ramo pripisati vplivu zunanjih, nebioloških dejavnikov, kot sta prehrana, telesna aktivnost in podobno, ne
pa biološkemu zapisu. Antropološka opazovanja antropologinj (moški antropologi nimajo dostopa do to-
vrstnih »ženskih« izkušenj) kažejo celo bolj presenetljive stvari: pri opazovanju skupine nabiralcev !Kung,
ki živi v puščavi Kalahari in ki je bila prav zaradi svojih posebnosti pri oblikovanju odnosov med spoloma
pogosto tarča zahodnih raziskovalcev, so ugotovile povsem drugačne tako menstrualne kot reproduktivne
vzorce, kot jih poznamo kot normalne na Zahodu. V izrazito neprijaznem okolju so ženske vključene v ve-
čino akcij zbiranja hrane, ki vključujejo hojo na velike razdalje in prenašanje težkih bremen. Njihova pre-
hrana pa je, v primerjavi z našo, izredno siromašna z živalskimi maščobami in beljakovinami. Najverjetne-
je zaradi teh zunanjih razlogov dekleta !Kung ne dobijo prve menstruacije pred devetnajstim letom. V tem
času so že spolno aktivne in tako rodijo najpogosteje prvega otroka pri dvajsetih letih. Otroka dojijo dve do
tri leta, in to na način, ki je v zahodnjaški kulturi neznan: otroka dojijo, vsakič ko želi, kar pomeni večkrat
na uro. Posledica tega je, da ženske !Kung ne dobijo menstruacije v celotnem obdobju skrbi za otroka, kar
je znova drugače kot na Zahodu, kjer dobijo ženske menstruacijo nekako leto po porodu, in to ne glede na
to, ali otroka dojijo ali ne. Ko ženske !Kung nehajo dojiti, so ponavadi že noseče ali pa zanosijo zelo hitro.
Ta ritem se vzdržuje vse do ženine menopavze. V svojem življenju »izkusi« tako ženska !Kung le nekaj men-
struacij, njen reproduktivni cikel pa je bistveno drugačen kot cikel ženske na Zahodu. In to po vsej verje-
tnosti ni posledica biologije; Ruth Hubbard, The Politics of Women‘s Biology, 1990, 124–125.
9 R. Hubbard, n. d., 127. Avtorica nas na tem mestu opozarja tudi na to, »da moramo biti pozorni na očitna
nasprotja med stereotipnimi opisi ženske biologije in realnostjo življenja žensk«.
10 Znanosti, ki ima svojo zgodovino; poimenovanje prihaja z začetka 19. stoletja od francoskih in nem-
ških znanstvenikov in je imelo vrsto različnih pomenov. Sodoben pojem biologije se je izoblikoval na za-
četku 20. stoletja.
11 Gizela Bock, Zgodovina spola, zgodovina žensk, Filozofski vestnik (1989), št. 2, 177–187.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
