Page 154 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 154
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
zabredle vstran, izgrešivši pravo pot in pravi poklic, kakor se to godi v druzih
narodih. Vendar ne bo odveč, ako opozorimo Slovenke na preteče zlo«.2
Ženske pa so nenehno pojasnjevale tisto, kar so moški najmanj radi
slišali, da je pravzaprav zahteva po »svobodni ljubezni«, ženski enako-
pravnosti, zahteva po tem, da ženske (spet) lahko same razpolagajo s svo-
jimi telesi. Spoznanje, da prinašajo na »ženitveni sejem« v zameno za pre-
skrbo, eksistenco in za to, da imajo lahko po vseh pravilih družbe otro-
ke, nič manj kot svoje telo, je bilo za ženske šokantno. Prišlo pa je po iz-
kušnji s pridobitnim, plačanim delom, po eksistenčni osamosvojitvi, ki
so jo pred prvo svetovno vojno okusile le redke, a vendar (kar je za nas še
najpomembneje) tiste, ki so hotele in mogle to spoznanje deliti, ga posre-
dovati še drugim (ženskam). »Zavedne ženske« si nočejo »pridobiti jedna-
kopravnosti« na področju dela zato, »da bi ostale samice, da bi si same za-
doščale,« je zapisala Danica ob četrti obletnici izhajanja Slovenke, »ampak
stremijo po lastni eksistenci zato, da se morejo dostojno, po svojem srcu in po
svoji vesti vezati z možem, ki jim prija … Koliko ženam se skrči pač spolna
ljubezen v vestno vdanost, v ponižno požrtvovalnost! /…/ Dokler pa bodo
primorane ženske udati se, da odvalijo skrb za svojo eksistenco od svojih na
moževe rame, dotlej bodo imele cronique scandaleuse vedno poročati o pi-
152 kantnih stranskih skokih brumnih zakonskih družic Kajti narava pač ter-
ja svoje pravo. In ženska, ki je ustvarjena za ljubezen, se ne more zadostiti s
čutom izpolnjene dolžnosti.«3
Lahko rečemo, da je bila »svobodna ljubezen« eno od prvih gesel žen-
ske emancipacije, ki je presegalo običajne, pogosteje izpostavljene zahteve
po večji enakosti spolov v družbi (izobraževanje, delo, politična partici-
pacija itd.) in ki se je dotikalo neposredno njihovega intimnega življenja,
telesa, spolnosti (in je kot tako posegalo v samo bistvo neenakosti med
spoloma v naši kulturi). Glede na izkušnje, ki so jih imele, so menile, da
bo šele materialna, eksistenčna osamosvojitev omogočila tisto pravo svo-
bodo in enakost tudi ženskam. »Skrajni čas je že, da se je žena zavedla svo-
jega polovičarskega stanja. Ona noče več žrtvovati svoje najboljše – svoje srce
– za svoj obstanek. Ona noče več prodati svojega telesa v reševanje krušne-
2 N. m. Da je duhovščina razumela pozive po spremembi, prenosu jurisdikcije nad zakonsko zvezo kot ne-
posreden napad nase in, seveda, na tisočletne vrednote, katerih čuvarka da je, je bilo pričakovati, toda kot
poroča uredništvo Slovenke, so naletele na »vsepovsod najhujši odpor in smešenje« tudi na tisti drugi, »na-
predni, liberalni« strani.
3 Danica, V pojasnilo, Slovenka (1900), 243–245.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
zabredle vstran, izgrešivši pravo pot in pravi poklic, kakor se to godi v druzih
narodih. Vendar ne bo odveč, ako opozorimo Slovenke na preteče zlo«.2
Ženske pa so nenehno pojasnjevale tisto, kar so moški najmanj radi
slišali, da je pravzaprav zahteva po »svobodni ljubezni«, ženski enako-
pravnosti, zahteva po tem, da ženske (spet) lahko same razpolagajo s svo-
jimi telesi. Spoznanje, da prinašajo na »ženitveni sejem« v zameno za pre-
skrbo, eksistenco in za to, da imajo lahko po vseh pravilih družbe otro-
ke, nič manj kot svoje telo, je bilo za ženske šokantno. Prišlo pa je po iz-
kušnji s pridobitnim, plačanim delom, po eksistenčni osamosvojitvi, ki
so jo pred prvo svetovno vojno okusile le redke, a vendar (kar je za nas še
najpomembneje) tiste, ki so hotele in mogle to spoznanje deliti, ga posre-
dovati še drugim (ženskam). »Zavedne ženske« si nočejo »pridobiti jedna-
kopravnosti« na področju dela zato, »da bi ostale samice, da bi si same za-
doščale,« je zapisala Danica ob četrti obletnici izhajanja Slovenke, »ampak
stremijo po lastni eksistenci zato, da se morejo dostojno, po svojem srcu in po
svoji vesti vezati z možem, ki jim prija … Koliko ženam se skrči pač spolna
ljubezen v vestno vdanost, v ponižno požrtvovalnost! /…/ Dokler pa bodo
primorane ženske udati se, da odvalijo skrb za svojo eksistenco od svojih na
moževe rame, dotlej bodo imele cronique scandaleuse vedno poročati o pi-
152 kantnih stranskih skokih brumnih zakonskih družic Kajti narava pač ter-
ja svoje pravo. In ženska, ki je ustvarjena za ljubezen, se ne more zadostiti s
čutom izpolnjene dolžnosti.«3
Lahko rečemo, da je bila »svobodna ljubezen« eno od prvih gesel žen-
ske emancipacije, ki je presegalo običajne, pogosteje izpostavljene zahteve
po večji enakosti spolov v družbi (izobraževanje, delo, politična partici-
pacija itd.) in ki se je dotikalo neposredno njihovega intimnega življenja,
telesa, spolnosti (in je kot tako posegalo v samo bistvo neenakosti med
spoloma v naši kulturi). Glede na izkušnje, ki so jih imele, so menile, da
bo šele materialna, eksistenčna osamosvojitev omogočila tisto pravo svo-
bodo in enakost tudi ženskam. »Skrajni čas je že, da se je žena zavedla svo-
jega polovičarskega stanja. Ona noče več žrtvovati svoje najboljše – svoje srce
– za svoj obstanek. Ona noče več prodati svojega telesa v reševanje krušne-
2 N. m. Da je duhovščina razumela pozive po spremembi, prenosu jurisdikcije nad zakonsko zvezo kot ne-
posreden napad nase in, seveda, na tisočletne vrednote, katerih čuvarka da je, je bilo pričakovati, toda kot
poroča uredništvo Slovenke, so naletele na »vsepovsod najhujši odpor in smešenje« tudi na tisti drugi, »na-
predni, liberalni« strani.
3 Danica, V pojasnilo, Slovenka (1900), 243–245.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
