Page 153 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 153
nsko
telo
V obdobju avstrijske monarhije je, 151
kot smo videli, prinesla Slovenka v slovenski javni prostor (tudi) besede o
pravici žensk do ljubezni. Besedno zvezo »svobodna ljubezen« so naspro-
tniki ženskega gibanja in javnega nastopanja žensk nasploh, razlagali v
smislu javnega poziva žensk ženskam k promiskuiteti; »svobodna ljube-
zen« in »civilni zakon« z možnostjo ločitve in vnovične poroke z novim
spolnim partnerjem sta proizvoda »brezbožnega revolucijskega duha raz-
brzdane svobode … Njegov glavni namen je odvrniti ženo od Boga, da bi
z ženo odvrnil od Boga ves svet. Začel se ji je laskati in jej ponujati vsako-
jakih pravic … Če je moderna žena navezana na moža, ta zveza ni nikoli
tako tesna, da bi se ne dala raztrgati o pervej priliki in za vsako malenkost.
Čemu vezi, čemu zakonski jarem? Svobodna ljubezen! Uživanje, samo uži-
vanje, drugega nič! Tako zahteva modernost, tako hoče prava emancipacija.
Dolžnost, zvestoba, podložnost, sramežljivost – bedarije barbarskih časov,
dobre morda še za kako bogoljubno in glupo ženico, a povsem neprilične in
nedostojne za uzorno, moderno žensko,«1 se je leta 1898 hudoval duhovnik
Branko. Pa vendar so bile tedaj njegove besede za naše razmere (šele) sva-
rilo, kajti »Hvala Bogu, Slovenci se ne moremo pritoževati, da so naše žene
1 Duhovnik Branko, O modernem duhu, Slovenka (1898), 295–302, 320–325.
telo
V obdobju avstrijske monarhije je, 151
kot smo videli, prinesla Slovenka v slovenski javni prostor (tudi) besede o
pravici žensk do ljubezni. Besedno zvezo »svobodna ljubezen« so naspro-
tniki ženskega gibanja in javnega nastopanja žensk nasploh, razlagali v
smislu javnega poziva žensk ženskam k promiskuiteti; »svobodna ljube-
zen« in »civilni zakon« z možnostjo ločitve in vnovične poroke z novim
spolnim partnerjem sta proizvoda »brezbožnega revolucijskega duha raz-
brzdane svobode … Njegov glavni namen je odvrniti ženo od Boga, da bi
z ženo odvrnil od Boga ves svet. Začel se ji je laskati in jej ponujati vsako-
jakih pravic … Če je moderna žena navezana na moža, ta zveza ni nikoli
tako tesna, da bi se ne dala raztrgati o pervej priliki in za vsako malenkost.
Čemu vezi, čemu zakonski jarem? Svobodna ljubezen! Uživanje, samo uži-
vanje, drugega nič! Tako zahteva modernost, tako hoče prava emancipacija.
Dolžnost, zvestoba, podložnost, sramežljivost – bedarije barbarskih časov,
dobre morda še za kako bogoljubno in glupo ženico, a povsem neprilične in
nedostojne za uzorno, moderno žensko,«1 se je leta 1898 hudoval duhovnik
Branko. Pa vendar so bile tedaj njegove besede za naše razmere (šele) sva-
rilo, kajti »Hvala Bogu, Slovenci se ne moremo pritoževati, da so naše žene
1 Duhovnik Branko, O modernem duhu, Slovenka (1898), 295–302, 320–325.
