Page 161 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 161
Žensko telo 159
njegovem mnenju temnolaske. Suhe imajo več semena kot debele. V nadalje-
vanju sledi Albert Aristotelovi biologiji, ko ugotavlja, da žensko seme ni plo-
dno. Njeno seme je namreč vodeno in redko in ‚ni primerno za razmnoževa-
nje‘ … Moško seme je kot umetnik, kot mojster, ki daje obliko; žensko seme
je tisto oblikovano. To oblikovanje s strani moškega semena, ki vedno stremi
po popolni moški obliki, lahko spodleti, in tedaj nastane ženska«.30 Celibatu
zapisanim možem 13. stoletja je treba pripisati, da so se Aristotelove mi-
sli zasidrale v evropsko protižensko razpoloženje, najrazličnejše inštituci-
je oblasti pa so poskrbele, da so se v njej tudi ohranjale.
3. Tretji zagovor trditve, da je biologija žensk predvsem družben
konstrukt, pa se nanaša na »naš odnos do sebe, ki je družbeno obli-
kovan in je političen zato, ker naše lastne predstave o tem, kaj je in
kaj ni normalno in naravno, vplivajo na to, kaj počnemo«, je zapi-
sala Hubbardova.31
Na vprašanje, kaj je v človeški naravi naravno, skušajo med drugi-
mi odgovarjati sociobiologi.32 Pri tem so se raziskovalci pogosto nasla-
njali na spoznanja, pridobljena z opazovanjem skupnosti primatov; toda
Anderson in Zinsser33 svarita pred poenostavljanjem, ko opozarjata, da
so se skozi evolucijo tako pri primatih kot pri ljudeh izoblikovale bistve-
no številnejše in kompleksnejše oblike vedenja obed spolov, kot so pred-
postavljali. »Medtem ko se pri mnogih vrstah primatov kaže podrejenost sa-
mic samcem, to ne velja za vse vrste. Vzorci prevlade so zapleteni: pri mno-
gih vrstah so, na primer mlajši moški, podrejeni tako starejšim samicam kot
30 N. d., 184–185.
31 R. Hubbard, n. d., 120.
32 Na podlagi opazovanj vedenja primatov in opravljenih analogij s človeškimi družbami naj bi po mnenju
sociobiologov spadale med značilnosti človeške narave: sebičnost, ki zagotavlja preživetje prav našim genom;
prav tako naj bi bil naraven altruizem kot posebna oblika sebičnosti (v smislu: jaz varujem tvoj hrbet, če boš ti
varoval moje otroke); tretja temeljna značilnost človeške narave naj bi bilo oblikovanje hierarhičnih odnosov.
Wilson, eden od vodilnih sociobiologov, je poleg naštetih značilnosti, povzetih iz življenja primatov, pripisal
človeški naravi še tri lastnosti: »Različne oblike, ki naredijo seksualno razmerje med moškim in žensko čustveno
zadovoljujoče, kot objemanje in poljubljanje; religiozna in duhovna pričakovanja, ki izvirajo iz potrebe verjeti v
nekaj, kar nas presega; in prepoved incesta.« Edvard Wilson, Sociobiology: The New Synthesis, Princenton 1975.
Kar značilno pa je, da so tudi ti znanstveniki ujetniki svoje perspektive in so tako za naravne razglasili tudi
tekmovalne in hierarhizirane kapitalistične družbe, znotraj katerih so moški večvredni kot ženske in znotraj
katerih privilegirani moški obvladujejo vse ostale člane. Kot naravno, nespremenljivo, iz samega biološkega
bistva človeške narave pogojeno, so namreč razglasili družbo, v kateri so bili tudi sami socializirani.. »Pa ven-
dar,« opozarja Hubbard (n. d., 118), »tekmovalnost in dominirajoče hierarhije niso značilne za vse človeške druž-
be in nikakor nimamo razloga verjeti, da je prav biologija tista, ki je določila smer razvoja različnih družb. Prav
nasprotno, ljudje lahko izkusijo temeljne fizične kot tudi psihološke spremembe zaradi globokih političnih in eko-
nomskih prelomov znotraj družbe … Nikakor spremembe v načinu življenja ne spreminjajo naše biologije. Vse
spremembe so medsebojno povezane: Mi se spreminjamo. Ženske, ki so sodelovale v ženskem osvobodilnem gibanju,
dobro poznajo spremembe, ki se lahko zgodijo v naši ‚naravi‘ pa tudi v naših življenjih.«
33 B. S. Anderson in J. P. Zinsser, n. d.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
njegovem mnenju temnolaske. Suhe imajo več semena kot debele. V nadalje-
vanju sledi Albert Aristotelovi biologiji, ko ugotavlja, da žensko seme ni plo-
dno. Njeno seme je namreč vodeno in redko in ‚ni primerno za razmnoževa-
nje‘ … Moško seme je kot umetnik, kot mojster, ki daje obliko; žensko seme
je tisto oblikovano. To oblikovanje s strani moškega semena, ki vedno stremi
po popolni moški obliki, lahko spodleti, in tedaj nastane ženska«.30 Celibatu
zapisanim možem 13. stoletja je treba pripisati, da so se Aristotelove mi-
sli zasidrale v evropsko protižensko razpoloženje, najrazličnejše inštituci-
je oblasti pa so poskrbele, da so se v njej tudi ohranjale.
3. Tretji zagovor trditve, da je biologija žensk predvsem družben
konstrukt, pa se nanaša na »naš odnos do sebe, ki je družbeno obli-
kovan in je političen zato, ker naše lastne predstave o tem, kaj je in
kaj ni normalno in naravno, vplivajo na to, kaj počnemo«, je zapi-
sala Hubbardova.31
Na vprašanje, kaj je v človeški naravi naravno, skušajo med drugi-
mi odgovarjati sociobiologi.32 Pri tem so se raziskovalci pogosto nasla-
njali na spoznanja, pridobljena z opazovanjem skupnosti primatov; toda
Anderson in Zinsser33 svarita pred poenostavljanjem, ko opozarjata, da
so se skozi evolucijo tako pri primatih kot pri ljudeh izoblikovale bistve-
no številnejše in kompleksnejše oblike vedenja obed spolov, kot so pred-
postavljali. »Medtem ko se pri mnogih vrstah primatov kaže podrejenost sa-
mic samcem, to ne velja za vse vrste. Vzorci prevlade so zapleteni: pri mno-
gih vrstah so, na primer mlajši moški, podrejeni tako starejšim samicam kot
30 N. d., 184–185.
31 R. Hubbard, n. d., 120.
32 Na podlagi opazovanj vedenja primatov in opravljenih analogij s človeškimi družbami naj bi po mnenju
sociobiologov spadale med značilnosti človeške narave: sebičnost, ki zagotavlja preživetje prav našim genom;
prav tako naj bi bil naraven altruizem kot posebna oblika sebičnosti (v smislu: jaz varujem tvoj hrbet, če boš ti
varoval moje otroke); tretja temeljna značilnost človeške narave naj bi bilo oblikovanje hierarhičnih odnosov.
Wilson, eden od vodilnih sociobiologov, je poleg naštetih značilnosti, povzetih iz življenja primatov, pripisal
človeški naravi še tri lastnosti: »Različne oblike, ki naredijo seksualno razmerje med moškim in žensko čustveno
zadovoljujoče, kot objemanje in poljubljanje; religiozna in duhovna pričakovanja, ki izvirajo iz potrebe verjeti v
nekaj, kar nas presega; in prepoved incesta.« Edvard Wilson, Sociobiology: The New Synthesis, Princenton 1975.
Kar značilno pa je, da so tudi ti znanstveniki ujetniki svoje perspektive in so tako za naravne razglasili tudi
tekmovalne in hierarhizirane kapitalistične družbe, znotraj katerih so moški večvredni kot ženske in znotraj
katerih privilegirani moški obvladujejo vse ostale člane. Kot naravno, nespremenljivo, iz samega biološkega
bistva človeške narave pogojeno, so namreč razglasili družbo, v kateri so bili tudi sami socializirani.. »Pa ven-
dar,« opozarja Hubbard (n. d., 118), »tekmovalnost in dominirajoče hierarhije niso značilne za vse človeške druž-
be in nikakor nimamo razloga verjeti, da je prav biologija tista, ki je določila smer razvoja različnih družb. Prav
nasprotno, ljudje lahko izkusijo temeljne fizične kot tudi psihološke spremembe zaradi globokih političnih in eko-
nomskih prelomov znotraj družbe … Nikakor spremembe v načinu življenja ne spreminjajo naše biologije. Vse
spremembe so medsebojno povezane: Mi se spreminjamo. Ženske, ki so sodelovale v ženskem osvobodilnem gibanju,
dobro poznajo spremembe, ki se lahko zgodijo v naši ‚naravi‘ pa tudi v naših življenjih.«
33 B. S. Anderson in J. P. Zinsser, n. d.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
