Page 150 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 150
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
če odrasel (v tem primeru moški) ni bil s svojim življenjem zadovoljen, če
ni zmogel vzpostavljati zadovoljivih odnosov, je bila kriva napačna vzgo-
ja oz. je bila kriva vzgojiteljica – mati. In krog je sklenjen: ženske so neza-
dovoljne s sodobnimi moškimi, ženske-matere so prvotne vzgojiteljice in
tiste, ki vcepljajo sinovom, bodočim moškim odnos do žensk, torej, če se
moški ne spremenijo, če so ženske še kar nezadovoljne z njihovim odno-
som do sebe, je to v temeljih njihova krivda.247 Pa seveda ni tako prepro-
sto; ženske-matere so v svoji vlogi vzgojiteljice toliko manj suverene, koli-
kor manj je vzgoja za (družbeno priznano in v družbi oblikovano) spolno
vlogo lahko sploh plod (osebne) odločitve vzgojitelja/-ice.248
Mnenju moških, da je (zgolj) mati tista, ki lahko vzgaja in vzgoji bolj-
šega moškega, so se (prepogosto) pridružile tudi ženske. »Kriv pa ni mo-
ški sam,« beremo v »moški številki« Ženskega sveta,249 »kriva je neumestna
vzgoja dečkov, ki ni več primerna za naš čas … Kaj ni bolje, da jih /deč-
ke/ navaja mati v kuhanju, pranju in drugem delu ...« Vera v to, da lahko
pravilna materina vzgoja sina naredi tudi na področju spolne delitve del
na tista ženska in tista moška revolucijo, da lahko preprosto z izničenjem
gospodinjskega dela kot ženskega (tj. manjvrednega) dela izničimo vzro-
ke splošnega zaničevanje in družbene obrobnosti žensk, je seveda teme-
148 ljila na poenostavljanju vzrokov mizigonije. »Z razumevanjem in znanjem
247 Argument, ki ga tudi danes pogosto lahko slišimo v pogovorih na temo aktivnejše so- in neudeležbe
moških, na primer pri gospodinjskih opravilih.
248 Se pa vprašanje odnosa med materjo in sinom uvršča med tista nova, pogosto konfliktna vprašanja,
ki so se odpirala v obdobju preobrazb konec 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja. Tako so ženske-mate-
re (pa tudi moški, kot smo videli zgoraj) začenjale vedno pogosteje posegati na področje vzgoje sinov, ki
so bili sicer tradicionalno odvzeti njihovemu neposrednemu vzgojnemu vplivu in zaupani očetovi ali/in
institucionalni vzgoji. »Proč s predsodki!« poziva že v svojem prvem letniku tržaška Slovenka (1897, 4–5):
»Mati se mora /poudarjeno v izvirniku/ pečati z dečki ravno tako kakor z deklicami.« Že tedaj so si (tudi)
ženske obetale, da bodo z večjim posvečanjem vzgoji sinov preprečile »marsikatero surovost in nesramnost«
pri odraslem moškem, če ne bodo »pozabile vsaditi v sinovo srce spoštovanje do plemenitega ženstva«. Ka-
sneje, v obdobju med svetovnima vojnama, so se ženske lotevale (tudi) manjših, povsem praktičnih ci-
ljev pri vzgoji sinov; skušale so jih na primer »vzgojiti k snažnosti«, kajti »naloga žensk, predvsem mater je,
da /…/ s svojim vzgledom, pa tudi s svojo neupogljivo voljo vzgajajo ne le vse ženske, temveč še prav posebno
vse moške ude družine, da jo posnemajo v negovanju telesa s prav tisto resnostjo in natančnostjo, s katero ji sle-
de hčere … Matere – in žene! – morajo torej z najbolj neizprosno odločnostjo vzgajati moške rodbinske člane k
snažnosti. Zakaj tudi v tem pogledu zanemarjenega moža je mogoče vzgojiti … Matere morajo znati, da vpli-
vajo na sinčke in jih navadijo, da se umivajo in kopljejo z radostjo in z užitkom.« Mati, ki je bila avtorica ci-
tiranega prispevka (Materinstvo. Vzgajajte moške k snažnosti, Ženski svet (1939), 9–10), na koncu pri-
spevka, namenjenega temu, da postanemo »res civiliziran narod«, opozarja matere in žene, ki so »v prvi
vrsti poklicane, da to civilizacijo dosežejo«, še na »tisto, o čemer se ne govori, a je prav posebno važno za ži-
vljenje«: »Knut Hamsun govori v svoji knjigi »Blagoslov zemlje« večkrat, da je razširjal njegov junak – »duh
po moškosti« … Strahota je ta ‚duh po moškosti‘! – Mati in žena ga morata onemogočiti z odločnim poukom,
da je treba tudi tisto, o čemer se ne govori, redno, vsak dan izpirati, umivati, namiliti in najbolj vestno osna-
žiti. To zahteva zdravje, to zabranja razna vnetja, gnilobo in še posebej smrad.«
249 Izvestja. Gospodinjstvo. Mož pri domačem delu, Ženski svet (1930), 398–400.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
če odrasel (v tem primeru moški) ni bil s svojim življenjem zadovoljen, če
ni zmogel vzpostavljati zadovoljivih odnosov, je bila kriva napačna vzgo-
ja oz. je bila kriva vzgojiteljica – mati. In krog je sklenjen: ženske so neza-
dovoljne s sodobnimi moškimi, ženske-matere so prvotne vzgojiteljice in
tiste, ki vcepljajo sinovom, bodočim moškim odnos do žensk, torej, če se
moški ne spremenijo, če so ženske še kar nezadovoljne z njihovim odno-
som do sebe, je to v temeljih njihova krivda.247 Pa seveda ni tako prepro-
sto; ženske-matere so v svoji vlogi vzgojiteljice toliko manj suverene, koli-
kor manj je vzgoja za (družbeno priznano in v družbi oblikovano) spolno
vlogo lahko sploh plod (osebne) odločitve vzgojitelja/-ice.248
Mnenju moških, da je (zgolj) mati tista, ki lahko vzgaja in vzgoji bolj-
šega moškega, so se (prepogosto) pridružile tudi ženske. »Kriv pa ni mo-
ški sam,« beremo v »moški številki« Ženskega sveta,249 »kriva je neumestna
vzgoja dečkov, ki ni več primerna za naš čas … Kaj ni bolje, da jih /deč-
ke/ navaja mati v kuhanju, pranju in drugem delu ...« Vera v to, da lahko
pravilna materina vzgoja sina naredi tudi na področju spolne delitve del
na tista ženska in tista moška revolucijo, da lahko preprosto z izničenjem
gospodinjskega dela kot ženskega (tj. manjvrednega) dela izničimo vzro-
ke splošnega zaničevanje in družbene obrobnosti žensk, je seveda teme-
148 ljila na poenostavljanju vzrokov mizigonije. »Z razumevanjem in znanjem
247 Argument, ki ga tudi danes pogosto lahko slišimo v pogovorih na temo aktivnejše so- in neudeležbe
moških, na primer pri gospodinjskih opravilih.
248 Se pa vprašanje odnosa med materjo in sinom uvršča med tista nova, pogosto konfliktna vprašanja,
ki so se odpirala v obdobju preobrazb konec 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja. Tako so ženske-mate-
re (pa tudi moški, kot smo videli zgoraj) začenjale vedno pogosteje posegati na področje vzgoje sinov, ki
so bili sicer tradicionalno odvzeti njihovemu neposrednemu vzgojnemu vplivu in zaupani očetovi ali/in
institucionalni vzgoji. »Proč s predsodki!« poziva že v svojem prvem letniku tržaška Slovenka (1897, 4–5):
»Mati se mora /poudarjeno v izvirniku/ pečati z dečki ravno tako kakor z deklicami.« Že tedaj so si (tudi)
ženske obetale, da bodo z večjim posvečanjem vzgoji sinov preprečile »marsikatero surovost in nesramnost«
pri odraslem moškem, če ne bodo »pozabile vsaditi v sinovo srce spoštovanje do plemenitega ženstva«. Ka-
sneje, v obdobju med svetovnima vojnama, so se ženske lotevale (tudi) manjših, povsem praktičnih ci-
ljev pri vzgoji sinov; skušale so jih na primer »vzgojiti k snažnosti«, kajti »naloga žensk, predvsem mater je,
da /…/ s svojim vzgledom, pa tudi s svojo neupogljivo voljo vzgajajo ne le vse ženske, temveč še prav posebno
vse moške ude družine, da jo posnemajo v negovanju telesa s prav tisto resnostjo in natančnostjo, s katero ji sle-
de hčere … Matere – in žene! – morajo torej z najbolj neizprosno odločnostjo vzgajati moške rodbinske člane k
snažnosti. Zakaj tudi v tem pogledu zanemarjenega moža je mogoče vzgojiti … Matere morajo znati, da vpli-
vajo na sinčke in jih navadijo, da se umivajo in kopljejo z radostjo in z užitkom.« Mati, ki je bila avtorica ci-
tiranega prispevka (Materinstvo. Vzgajajte moške k snažnosti, Ženski svet (1939), 9–10), na koncu pri-
spevka, namenjenega temu, da postanemo »res civiliziran narod«, opozarja matere in žene, ki so »v prvi
vrsti poklicane, da to civilizacijo dosežejo«, še na »tisto, o čemer se ne govori, a je prav posebno važno za ži-
vljenje«: »Knut Hamsun govori v svoji knjigi »Blagoslov zemlje« večkrat, da je razširjal njegov junak – »duh
po moškosti« … Strahota je ta ‚duh po moškosti‘! – Mati in žena ga morata onemogočiti z odločnim poukom,
da je treba tudi tisto, o čemer se ne govori, redno, vsak dan izpirati, umivati, namiliti in najbolj vestno osna-
žiti. To zahteva zdravje, to zabranja razna vnetja, gnilobo in še posebej smrad.«
249 Izvestja. Gospodinjstvo. Mož pri domačem delu, Ženski svet (1930), 398–400.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
