Page 149 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 149
Gospodinjstvo 147
kih pa teh ni! In še te v kratkem ubijejo dekleta sama, ker jih zaničujejo, se
jim posmehujejo, jih blatijo in izpostavljajo pri svojih tovarišicah in celo pri
njihovih kolegih v zasmeh … Kaj pa naj ljubi fant še na dekletu, če se mu je
to dalo v popolno lastnino, kaj pa naj ljubi, če ni spoznal njene duše, ko pa
ni imel prilike zato, ko pa ona ni hotela – mevže?«
Zaradi svojega obnašanja so bile ženske vseh starostnih skupin in ži-
vljenjskih stanov krive za propad zakona, družine in morale nasploh: »Ali
je potem čudno, če je tako malo dobrih zakonov, poštenih fantov in deklet?
Ne čudite se, ve žene in dekleta, ve matere in vzgojiteljice, če so vaše oči, oči
vaših hčera in učenk objokane zaradi nezvestobe njihovih fantov.« In seve-
da, po tej isti ideologiji imajo samo in same ženske ključ za rešitev vseh
tovrstnih problemov, v dobro domovine in naroda: »Pojdite torej /med
tovarniške delavke/, hvaležne Vam bodo one same, hvaležna naša domovi-
na, hvaležni Vam bomo mi možje, ki bomo zopet lahko ponosni na sloven-
ska dekleta, katerim bomo mogli zopet zaupati, in, kar je najvažnejše, pre-
prečite, naj se ne polnijo javne hiše širom Jugoslavije s Slovenkami, kar mo-
ramo tolikokrat slišati.«
Dodajmo glasu »revnega študenta« še en moški glas, ki je nastal (prav
tako) kot odgovor na intenzivno posvečanje uredništva Ženskega sveta
moškim oz. idealnim predstavam in realnim ocenam moških s strani
bralk tedaj osrednje ženske revije pri nas.245 V prvi številki revije, leta
1931, se je oglasil Janez Rožencvet, prepričan, da »se nam /moškim/ godi
krivica, kajti nismo samo taki, in kadar smo, ni to samo naš greh. Vsak po-
jav ima svoje vzroke«.246 Rožencvet stavi na vzgojo: »Ne razumemo vas, ker
nas nihče k temu ne navaja, in ne spoštujemo vas, ker smo vobče slabo vzgo-
jeni … Po pubertetni dobi se zavemo, da ženska ni le enako vredna, ampak
je celo več vredna od nas. Takrat bi se dalo pri nas napake prejšnje vzgoje še z
malenkostnim trudom popraviti, če bi matere znale vplivati na nas. A nero-
dne matere navadno poderejo še to, kar hoče narava sama popraviti … Mati
s svojo napačno vzgojno metodo /pretirane skrbi in »špijoniranja«/ seveda ne
doseže drugega, kakor da jo začnemo sovražiti … Torej ne toliko naša nrav,
ampak vzgoja in razmere so največ krive, da vas ne najdemo, ker vas ne zna-
mo poiskati, in da vas tolikokrat ne znamo ceniti, če smo vsa našli.« Vzgo-
ja otrok pa je bila dolžnost matere oz. ženski primerno delovno področje,
če ni bila te sreče, da bi imela sama otroke. In če se vzgoja ni posrečila,
245 Ženski svet, ki se je očitno prav na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja (še bolj) intenzivno posve-
čal moškim, kakšni naj bi bili in kakšni v resnici so, je decembrsko številko osmega letnika (1930) v celo-
ti posvetil prav njim. V devetem letniku leta 1931 pa so izvedli predstavljeno anketo med bralkami revije.
246 Janez Rožencvet, Naš odgovor in zagovor, Ženski svet (1931), 23–26.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
kih pa teh ni! In še te v kratkem ubijejo dekleta sama, ker jih zaničujejo, se
jim posmehujejo, jih blatijo in izpostavljajo pri svojih tovarišicah in celo pri
njihovih kolegih v zasmeh … Kaj pa naj ljubi fant še na dekletu, če se mu je
to dalo v popolno lastnino, kaj pa naj ljubi, če ni spoznal njene duše, ko pa
ni imel prilike zato, ko pa ona ni hotela – mevže?«
Zaradi svojega obnašanja so bile ženske vseh starostnih skupin in ži-
vljenjskih stanov krive za propad zakona, družine in morale nasploh: »Ali
je potem čudno, če je tako malo dobrih zakonov, poštenih fantov in deklet?
Ne čudite se, ve žene in dekleta, ve matere in vzgojiteljice, če so vaše oči, oči
vaših hčera in učenk objokane zaradi nezvestobe njihovih fantov.« In seve-
da, po tej isti ideologiji imajo samo in same ženske ključ za rešitev vseh
tovrstnih problemov, v dobro domovine in naroda: »Pojdite torej /med
tovarniške delavke/, hvaležne Vam bodo one same, hvaležna naša domovi-
na, hvaležni Vam bomo mi možje, ki bomo zopet lahko ponosni na sloven-
ska dekleta, katerim bomo mogli zopet zaupati, in, kar je najvažnejše, pre-
prečite, naj se ne polnijo javne hiše širom Jugoslavije s Slovenkami, kar mo-
ramo tolikokrat slišati.«
Dodajmo glasu »revnega študenta« še en moški glas, ki je nastal (prav
tako) kot odgovor na intenzivno posvečanje uredništva Ženskega sveta
moškim oz. idealnim predstavam in realnim ocenam moških s strani
bralk tedaj osrednje ženske revije pri nas.245 V prvi številki revije, leta
1931, se je oglasil Janez Rožencvet, prepričan, da »se nam /moškim/ godi
krivica, kajti nismo samo taki, in kadar smo, ni to samo naš greh. Vsak po-
jav ima svoje vzroke«.246 Rožencvet stavi na vzgojo: »Ne razumemo vas, ker
nas nihče k temu ne navaja, in ne spoštujemo vas, ker smo vobče slabo vzgo-
jeni … Po pubertetni dobi se zavemo, da ženska ni le enako vredna, ampak
je celo več vredna od nas. Takrat bi se dalo pri nas napake prejšnje vzgoje še z
malenkostnim trudom popraviti, če bi matere znale vplivati na nas. A nero-
dne matere navadno poderejo še to, kar hoče narava sama popraviti … Mati
s svojo napačno vzgojno metodo /pretirane skrbi in »špijoniranja«/ seveda ne
doseže drugega, kakor da jo začnemo sovražiti … Torej ne toliko naša nrav,
ampak vzgoja in razmere so največ krive, da vas ne najdemo, ker vas ne zna-
mo poiskati, in da vas tolikokrat ne znamo ceniti, če smo vsa našli.« Vzgo-
ja otrok pa je bila dolžnost matere oz. ženski primerno delovno področje,
če ni bila te sreče, da bi imela sama otroke. In če se vzgoja ni posrečila,
245 Ženski svet, ki se je očitno prav na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja (še bolj) intenzivno posve-
čal moškim, kakšni naj bi bili in kakšni v resnici so, je decembrsko številko osmega letnika (1930) v celo-
ti posvetil prav njim. V devetem letniku leta 1931 pa so izvedli predstavljeno anketo med bralkami revije.
246 Janez Rožencvet, Naš odgovor in zagovor, Ženski svet (1931), 23–26.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
