Page 148 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 148
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
li dosegljivi) ideal vsake ženske, ki je kaj dala na pozitivno samopodobo
oz. na svoje dobro ime, je bila druga svarilo in opomin, kam pripelje, ka-
kšne posledice ima ženska nepokornost. V evropski zgodovini, ki je (se-
veda) najtesneje povezana z vzponi in padci Cerkve, najdemo celo vrsto
primerov in zgledov, kako brzdati (domnevno) prevelike ženske apetite
po spolni suverenosti. Z nekoliko poenostavljanja bi lahko celo zapisa-
li, da se je novoveška evropska zgodovina pravzaprav začela (tudi) z načr-
tnim in surovim krotenjem, discipliniranjem in (predvsem) podrejanjem
ženske spolnosti v vseh njenih pojavnih oblikah.
Med odgovori, ki jih je prejel Ženski svet 1931. leta, je bilo tudi pismo
»revnega študenta«.242 Na podlagi lastnih izkušenj (za katere sicer eks-
plicitno pravi, da so izredno skromne, ker je sramežljiv in se žensk boji)
oporeka izjavam žensk v anketi, kajti »spoznal sem, da današnja dekleta
ne marajo sanjavosti, niti moškosti niti dobrohotnosti, niti oboževanja /.../,
dandanašnja dekleta v resnici ne znajo več ceniti plemenitosti, možatosti,
ljubezni sploh«. Študent ugotavlja, ne malo resigniran, da »ni nič več onih
pristno slovenskih deklet, one lepote, prirodnosti, katero so opevali naši veliki
pesniki. Nič več onih svežih rdečih lic in bistrih iskrenih oči. Samo upadla
lica, izmozgana, izpita telesa, pod očmi pa veliki črni kolobarji, oči vse mo-
tne in zbegane«.243 In kaj je glavni očitek na račun sodobnih deklet: nji-
146 hova spolna aktivnost; še posebej naj bi bila »od alkohola /.../, lepih besed,
bleščečih obljub, krasnih gradov, ki jih ni nikjer, omamljena preprosta de-
lavska dekleta«.244 Spolnost naj bi moški razumeli predvsem kot boj, bit-
ko, v kateri pravi moški zmaga in prava ženska izgubi, je poražena ali pa
se poraziti da, se vda; in to seveda, po moškem prepričanju, ni ljubezen,
kajti »zelo se moti, če misli, da jo oni ljubi, ko jo objema, poljubuje! Ne! V
tem trenutku moški ne ljubi, v njem se razburja samo strast. In kaj postane
iz dekleta? Ali je taka žena zmožna še zakonskega življenja? Ne! Njena uso-
da je usoda zaničevane, teptane ženske! /.../ Kako so včasih spoštovali ženo
‚mater‘ … Kje najdete še moškega, ki se bo ženi približal z ono spoštljivo vda-
nostjo? Nikjer! Vsak se vam bliža kot ris, v njegovih očeh plamen, v srcu grde
misli, telo polno drhtenja … Morda se še sempatja najde bela vrana, ki sa-
nja o ženi kot idealu, kot popolnem bitju, polnem dobrih lastnosti, veliko ta-
242 Anketa, Ženski svet (1931), N. N., 233–235.
243 Besedišče študenta, laika iz tridesetih let prejšnjega stoletja, je tako neprijetno podobno besedišču, ki ga
je uporabil v javnem televizijskem intervjuju z Rosvito Pesek, novinarko RTV Slovenija, januarja 2002 tedaj
ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, o tem, kakšno dekle si želi (slovenski) moški za ženo; »V vseh
naših narodnih pesmih je navzoča ta želja po eni čisti ljubezni, po dekletu, ki jo lahko spoštuješ in jo lahko imaš
neskončno rad zato, ker ti je vse dala in ni prišla vsa razdrapana v posteljo s teboj /poudarila S. Ž. Ž./…«
244 Stigma pokvarjenosti pa se je tako ali tako prijemala predvsem žensk, ki so bile zaposlene.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
li dosegljivi) ideal vsake ženske, ki je kaj dala na pozitivno samopodobo
oz. na svoje dobro ime, je bila druga svarilo in opomin, kam pripelje, ka-
kšne posledice ima ženska nepokornost. V evropski zgodovini, ki je (se-
veda) najtesneje povezana z vzponi in padci Cerkve, najdemo celo vrsto
primerov in zgledov, kako brzdati (domnevno) prevelike ženske apetite
po spolni suverenosti. Z nekoliko poenostavljanja bi lahko celo zapisa-
li, da se je novoveška evropska zgodovina pravzaprav začela (tudi) z načr-
tnim in surovim krotenjem, discipliniranjem in (predvsem) podrejanjem
ženske spolnosti v vseh njenih pojavnih oblikah.
Med odgovori, ki jih je prejel Ženski svet 1931. leta, je bilo tudi pismo
»revnega študenta«.242 Na podlagi lastnih izkušenj (za katere sicer eks-
plicitno pravi, da so izredno skromne, ker je sramežljiv in se žensk boji)
oporeka izjavam žensk v anketi, kajti »spoznal sem, da današnja dekleta
ne marajo sanjavosti, niti moškosti niti dobrohotnosti, niti oboževanja /.../,
dandanašnja dekleta v resnici ne znajo več ceniti plemenitosti, možatosti,
ljubezni sploh«. Študent ugotavlja, ne malo resigniran, da »ni nič več onih
pristno slovenskih deklet, one lepote, prirodnosti, katero so opevali naši veliki
pesniki. Nič več onih svežih rdečih lic in bistrih iskrenih oči. Samo upadla
lica, izmozgana, izpita telesa, pod očmi pa veliki črni kolobarji, oči vse mo-
tne in zbegane«.243 In kaj je glavni očitek na račun sodobnih deklet: nji-
146 hova spolna aktivnost; še posebej naj bi bila »od alkohola /.../, lepih besed,
bleščečih obljub, krasnih gradov, ki jih ni nikjer, omamljena preprosta de-
lavska dekleta«.244 Spolnost naj bi moški razumeli predvsem kot boj, bit-
ko, v kateri pravi moški zmaga in prava ženska izgubi, je poražena ali pa
se poraziti da, se vda; in to seveda, po moškem prepričanju, ni ljubezen,
kajti »zelo se moti, če misli, da jo oni ljubi, ko jo objema, poljubuje! Ne! V
tem trenutku moški ne ljubi, v njem se razburja samo strast. In kaj postane
iz dekleta? Ali je taka žena zmožna še zakonskega življenja? Ne! Njena uso-
da je usoda zaničevane, teptane ženske! /.../ Kako so včasih spoštovali ženo
‚mater‘ … Kje najdete še moškega, ki se bo ženi približal z ono spoštljivo vda-
nostjo? Nikjer! Vsak se vam bliža kot ris, v njegovih očeh plamen, v srcu grde
misli, telo polno drhtenja … Morda se še sempatja najde bela vrana, ki sa-
nja o ženi kot idealu, kot popolnem bitju, polnem dobrih lastnosti, veliko ta-
242 Anketa, Ženski svet (1931), N. N., 233–235.
243 Besedišče študenta, laika iz tridesetih let prejšnjega stoletja, je tako neprijetno podobno besedišču, ki ga
je uporabil v javnem televizijskem intervjuju z Rosvito Pesek, novinarko RTV Slovenija, januarja 2002 tedaj
ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, o tem, kakšno dekle si želi (slovenski) moški za ženo; »V vseh
naših narodnih pesmih je navzoča ta želja po eni čisti ljubezni, po dekletu, ki jo lahko spoštuješ in jo lahko imaš
neskončno rad zato, ker ti je vse dala in ni prišla vsa razdrapana v posteljo s teboj /poudarila S. Ž. Ž./…«
244 Stigma pokvarjenosti pa se je tako ali tako prijemala predvsem žensk, ki so bile zaposlene.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
