Page 147 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 147
Gospodinjstvo 145
čem malo, ne želim, da bi bil moj hlapec241 – zamore svojo ženo više ceniti
in ljubiti kot oni, ki mu je vse to tuje neznano.«
Ženske pa so v svojih komentarjih o iskanih lastnostih sodobne-
ga moža izražale tudi zahteve po spolni emancipaciji; neujemanje in
nezadovoljstvo/-enost v intimnem življenju para, pa naj so bile to posledi-
ce ženinega »večnega odrekanja, poniževanja in samozatajevanja« in tega,
da je »ena izmed glavnih vidnih potez naših mož je /.../ prirojeni in privzgo-
jeni egoizem«, kot misli Ignota, ali pa tega, kot pravi A. K., da je »sem do-
bila moža, mislečega, da je strast njegovega telesa vsa ljubezen«, so bili razlo-
gi, da se ženska zvezi odreče, si poišče drugega, skuša stopiti, čeprav še iz-
razito nesamozavestno, v novo ljubezensko zvezo in to tudi javno (!) zapi-
še: »Ali je potem čudno, da si takšna osamljena žena želi prijatelja, pravega
prijatelja?« (Ignota), »Ali me bo mogoče dotična pisateljica še posebej obsoja-
la, da ga ne ljubim /zakonskega moža/, še več: da ljubim fanta, ki bi ustre-
zal mojim idealom, a nisem govorila ž njim več kot dvakrat in sva si parkrat
pisala v strogem tonu prijateljstva. Bil je moj mož lastnik mojega telesa, ni-
kakor pa ne mojega srca, ker to je darovano onemu, ki me nikdar ni še polju-
bil, a vendar vem, da me ljubi. Sodite in obsodite!« (A. K.)
Naj so bile izjave za današnja, od popolne iskrenosti (pre)utrujena uše-
sa še tako mile, celo evfemistične, so ženske in moški v obdobju med obe-
ma vojnama načeli kočljivo vprašanje o spolnosti, spolni ljubezni, spolni
svobodi, spolnosti izven zakona itd. Če so ženske na različnih mestih ter-
jale v zameno za spolnost ljubezen oz. če so razumele kot edini pravi ra-
zlog za sklenitev edine tedaj priznane spolne zveze – zakonske zveze med-
sebojno ljubezen med moškim in žensko, ljubezen, ki je (bila) sestavlje-
na tako iz telesne sle (»spolnega čuta«) kot iz čustva mnogoterih obrazov,
pa so se odzivali moški (bolj) zmedeno. Ženska zahteva je bila v svojem
bistvu (tudi) zahteva po priznanju, sprejetju in legitimnem obstoju obeh
plati ljubezni, in to tako pri moškem kot pri ženski. Slej ko prej sta osta-
la za moške (z veljavo tudi pri ženskah) svetova spolne in duhovne ljube-
zni ločeni področji, pač po načelu že a priori grešne spolnosti, početja, ki
se (skorajda) ne spodobi zakonski ženi. Za moške (pa ne le zanje) sta o(b)
stajali tudi v tem času (pa tudi kasneje) dve ženski podobi: Marija devi-
ca – Eva, mati – vlačuga itd. In če je bila prva (že po svojem bistvu niko-
241 Prav simptomatično je (tako za obdobje med obema velikima vojnama, kot tudi za sedanjost), da so
razumele (tudi) ženske moškega, ki bi »preveč« sodeloval v gospodinjstvu kot ogrožujočega. Pa še prav so
imele: moški, ki bi posegel v tradicionalno žensko ozemlje gospodinjstva, bi ogrozil ali celo izničil učin-
ke saksistične delitve sveta in razdelitve vlog, pod vprašaj bi postavil tako svoj položaj privilegiranega pr-
vega kot ženin drugotni položaj, ki je definiran skozi prvega. To pa bi že bilo potovanje v popolno nezna-
no, ki si ga tedaj (med svetovnima vojnama!) niso mogli niti predstavljati.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
čem malo, ne želim, da bi bil moj hlapec241 – zamore svojo ženo više ceniti
in ljubiti kot oni, ki mu je vse to tuje neznano.«
Ženske pa so v svojih komentarjih o iskanih lastnostih sodobne-
ga moža izražale tudi zahteve po spolni emancipaciji; neujemanje in
nezadovoljstvo/-enost v intimnem življenju para, pa naj so bile to posledi-
ce ženinega »večnega odrekanja, poniževanja in samozatajevanja« in tega,
da je »ena izmed glavnih vidnih potez naših mož je /.../ prirojeni in privzgo-
jeni egoizem«, kot misli Ignota, ali pa tega, kot pravi A. K., da je »sem do-
bila moža, mislečega, da je strast njegovega telesa vsa ljubezen«, so bili razlo-
gi, da se ženska zvezi odreče, si poišče drugega, skuša stopiti, čeprav še iz-
razito nesamozavestno, v novo ljubezensko zvezo in to tudi javno (!) zapi-
še: »Ali je potem čudno, da si takšna osamljena žena želi prijatelja, pravega
prijatelja?« (Ignota), »Ali me bo mogoče dotična pisateljica še posebej obsoja-
la, da ga ne ljubim /zakonskega moža/, še več: da ljubim fanta, ki bi ustre-
zal mojim idealom, a nisem govorila ž njim več kot dvakrat in sva si parkrat
pisala v strogem tonu prijateljstva. Bil je moj mož lastnik mojega telesa, ni-
kakor pa ne mojega srca, ker to je darovano onemu, ki me nikdar ni še polju-
bil, a vendar vem, da me ljubi. Sodite in obsodite!« (A. K.)
Naj so bile izjave za današnja, od popolne iskrenosti (pre)utrujena uše-
sa še tako mile, celo evfemistične, so ženske in moški v obdobju med obe-
ma vojnama načeli kočljivo vprašanje o spolnosti, spolni ljubezni, spolni
svobodi, spolnosti izven zakona itd. Če so ženske na različnih mestih ter-
jale v zameno za spolnost ljubezen oz. če so razumele kot edini pravi ra-
zlog za sklenitev edine tedaj priznane spolne zveze – zakonske zveze med-
sebojno ljubezen med moškim in žensko, ljubezen, ki je (bila) sestavlje-
na tako iz telesne sle (»spolnega čuta«) kot iz čustva mnogoterih obrazov,
pa so se odzivali moški (bolj) zmedeno. Ženska zahteva je bila v svojem
bistvu (tudi) zahteva po priznanju, sprejetju in legitimnem obstoju obeh
plati ljubezni, in to tako pri moškem kot pri ženski. Slej ko prej sta osta-
la za moške (z veljavo tudi pri ženskah) svetova spolne in duhovne ljube-
zni ločeni področji, pač po načelu že a priori grešne spolnosti, početja, ki
se (skorajda) ne spodobi zakonski ženi. Za moške (pa ne le zanje) sta o(b)
stajali tudi v tem času (pa tudi kasneje) dve ženski podobi: Marija devi-
ca – Eva, mati – vlačuga itd. In če je bila prva (že po svojem bistvu niko-
241 Prav simptomatično je (tako za obdobje med obema velikima vojnama, kot tudi za sedanjost), da so
razumele (tudi) ženske moškega, ki bi »preveč« sodeloval v gospodinjstvu kot ogrožujočega. Pa še prav so
imele: moški, ki bi posegel v tradicionalno žensko ozemlje gospodinjstva, bi ogrozil ali celo izničil učin-
ke saksistične delitve sveta in razdelitve vlog, pod vprašaj bi postavil tako svoj položaj privilegiranega pr-
vega kot ženin drugotni položaj, ki je definiran skozi prvega. To pa bi že bilo potovanje v popolno nezna-
no, ki si ga tedaj (med svetovnima vojnama!) niso mogli niti predstavljati.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
