Page 145 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 145
Gospodinjstvo 143
praktičnem življenju, ker jim to daje priliko, da se nasproti možu materin-
sko udejstvujejo.« (Andreja-Vera.)239
Pa ljubezen moža do žene, iz česa je? Vsekakor nič več ne gre tako, »da
zahtevajo /možje/ od žene podložnosti, vdanosti, požrtvovalnosti in v zako-
nu absolutne podrejenosti«, kot jim očita Ignota, ki tudi sicer, na podlagi
lastne negativne izkušnje z moškimi, na koncu posvari vse ženske: »So-
dobna žena naj se boji /poudarjeno v izvirniku/ moža.« Prav tako je ko-
nec časov, ko »on smatra svojo ženo po večini še za svojo zabavo, postrežni-
co in podložnico ter roditeljico svojih otrok. V svojih razpoloženjih je lahko
proti nji brezobziren, surov, ne skuša se krotiti napram njej … Doma stresa
na ženo in na otroke vse svoje nerazpoloženje, zaloputne vrata in gre v gostil-
no, ‚da se razvedri‘.« Sodobni mož naj bi, po pričakovanju sodobne žene,
ženo varoval tako s svojo telesno močjo, še bolj pa z močjo duše, prav kot
kakšen literarni nordijski junak (Andreja-Vera), kajti »že v ženski naravi
je«, pravi F. Š.,240 »da ljubi moške, ki so pogumni in močni, ki znajo brani-
ti ženo svojo in deco«. Moška ljubezen se kaže tudi kot »požrtvovalnost in
odrekanje« v prid družini, mož pa naj bi se znal »na ljubo ženi – ki dela
skoro zaporedoma šestnajst ur na dan – odreči včasih svojim zabavam«. Lju-
bezen moža do žene ima lahko nešteto obrazov, vsi pa potrjujejo ženi, da
jo mož ceni, spoštuje, upošteva dneve »navadnih (ženinih) obolenj« itd.
4. Seveda ne preseneča, da so bralke (posebne) ženske revije, ki si je
zadala kot eno od pomembnejših nalog prav izobraževanje žensk, tako
visoko na lestvico kvalitet idealnega moža postavljale prav izobraženost.
Zahtevo po moževi razgledanosti so postavljale tudi tiste, ki so se eks-
plicitno opredeljevale za neizobražene, celo »kmetske buteljne«. Može-
vo »duševno in znanstveno širše obzorje« so cenile tako zaradi povsem
praktičnih razlogov, »da mi zna v vseh življenjskih prilikah dajati opore
in modrih nasvetov«, ko se je izrazila uradnica M. K., pa tudi zato, »da
bi ob visoko iznad povprečnosti dvigajočem se možu tudi sama duševno ra-
sla, pa da bi imela za življenje in smrt na oltarju svojega srca poleg večne-
ga tudi svoj zemeljski ideal, svetlo sliko, katere ji nič zatemniti in iztrgati ne
bi moglo,« kot je potrebo po občudovanju moža ubesedila Andreja-Vera.
Ob inteligentnem možu je vse laže, saj »zamore biti bolj plemenit napram
239 V oklepaju k temu razmišljanju je Andreja-Vera dodala: »Samo mimogrede bodi rečeno, da to naravno
dejstvo zelo tehtno zavrača zahtevo po moškem prvenstvu, moškem glavarstvu v zakonu – s čimer pa nikakor
ne mislim delati propagande za matriarhat, ki isto tako ne spada več v okvir nove kulturne dobe.«
240 Anketa, Ženski svet (1931), F. Š., 235–236. Po tem se ženske med seboj še najmanj razlikujejo, meni F.
Š., »morda se od nas razlikujejo le popolne emancipiranke«.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
praktičnem življenju, ker jim to daje priliko, da se nasproti možu materin-
sko udejstvujejo.« (Andreja-Vera.)239
Pa ljubezen moža do žene, iz česa je? Vsekakor nič več ne gre tako, »da
zahtevajo /možje/ od žene podložnosti, vdanosti, požrtvovalnosti in v zako-
nu absolutne podrejenosti«, kot jim očita Ignota, ki tudi sicer, na podlagi
lastne negativne izkušnje z moškimi, na koncu posvari vse ženske: »So-
dobna žena naj se boji /poudarjeno v izvirniku/ moža.« Prav tako je ko-
nec časov, ko »on smatra svojo ženo po večini še za svojo zabavo, postrežni-
co in podložnico ter roditeljico svojih otrok. V svojih razpoloženjih je lahko
proti nji brezobziren, surov, ne skuša se krotiti napram njej … Doma stresa
na ženo in na otroke vse svoje nerazpoloženje, zaloputne vrata in gre v gostil-
no, ‚da se razvedri‘.« Sodobni mož naj bi, po pričakovanju sodobne žene,
ženo varoval tako s svojo telesno močjo, še bolj pa z močjo duše, prav kot
kakšen literarni nordijski junak (Andreja-Vera), kajti »že v ženski naravi
je«, pravi F. Š.,240 »da ljubi moške, ki so pogumni in močni, ki znajo brani-
ti ženo svojo in deco«. Moška ljubezen se kaže tudi kot »požrtvovalnost in
odrekanje« v prid družini, mož pa naj bi se znal »na ljubo ženi – ki dela
skoro zaporedoma šestnajst ur na dan – odreči včasih svojim zabavam«. Lju-
bezen moža do žene ima lahko nešteto obrazov, vsi pa potrjujejo ženi, da
jo mož ceni, spoštuje, upošteva dneve »navadnih (ženinih) obolenj« itd.
4. Seveda ne preseneča, da so bralke (posebne) ženske revije, ki si je
zadala kot eno od pomembnejših nalog prav izobraževanje žensk, tako
visoko na lestvico kvalitet idealnega moža postavljale prav izobraženost.
Zahtevo po moževi razgledanosti so postavljale tudi tiste, ki so se eks-
plicitno opredeljevale za neizobražene, celo »kmetske buteljne«. Može-
vo »duševno in znanstveno širše obzorje« so cenile tako zaradi povsem
praktičnih razlogov, »da mi zna v vseh življenjskih prilikah dajati opore
in modrih nasvetov«, ko se je izrazila uradnica M. K., pa tudi zato, »da
bi ob visoko iznad povprečnosti dvigajočem se možu tudi sama duševno ra-
sla, pa da bi imela za življenje in smrt na oltarju svojega srca poleg večne-
ga tudi svoj zemeljski ideal, svetlo sliko, katere ji nič zatemniti in iztrgati ne
bi moglo,« kot je potrebo po občudovanju moža ubesedila Andreja-Vera.
Ob inteligentnem možu je vse laže, saj »zamore biti bolj plemenit napram
239 V oklepaju k temu razmišljanju je Andreja-Vera dodala: »Samo mimogrede bodi rečeno, da to naravno
dejstvo zelo tehtno zavrača zahtevo po moškem prvenstvu, moškem glavarstvu v zakonu – s čimer pa nikakor
ne mislim delati propagande za matriarhat, ki isto tako ne spada več v okvir nove kulturne dobe.«
240 Anketa, Ženski svet (1931), F. Š., 235–236. Po tem se ženske med seboj še najmanj razlikujejo, meni F.
Š., »morda se od nas razlikujejo le popolne emancipiranke«.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
