Page 144 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 144
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
la: »Veste, kaj bi hotela? Še vrsto otročičkov, ki naj bi bili zdravi kot planin-
ski zrak, lepi kot gorske rože in dobri kot angelčki,« so sanje o možu (skoraj
vedno) vključevale tudi sanje o »otročičkih«, pa čeprav se je prav v tem
času povprečna »vrsta otročičkov« že močno manjšala in postajala (vse v
istem stoletju) »včedalje« bolj »vrstica otročičkov«, pa »parček otročičk-
ov«, vse tja do »otročička«.
3. »Poglavitno, kar bi si želela od svojega moža, je tako nesodobno, da mi
je skoraj nerodno povedati: ljubezni /poudarjeno v izvirniku/. Pa ne samo
tovariške, površne, moderne, temveč čisto običajne, prave, resnične ljubezni.
Brez nje se mi zdi zakon navadna pogodba, ki ne more držati; če so motivi
zveze materialnega značaja, se zakon prav lahko primerja s prostitucijo. Ta-
kole naziranje res ni moderno; kdo bi bil romantičen in sentimentalen da-
nes, v dobi tovariških zakonov in raznih drugih kompromisov? Vse to je ven-
dar v duhu časa, kakor je v duhu časa npr. tudi moderna glasba, ki se po-
skušamo vživeti vanjo, se ji divimo (na videz), govoričimo o njej, a nas pu-
sti hladne – vsaj mene in mnogo drugih navadnih zemljanov mi je poveda-
lo isto. Toda ko začujem sladke melodije Verdija, oh, kako resnično jih ra-
zumem, kako blagodejno vplivajo name, kako res rada jih poslušam. In nič
se mi ni treba pretvarjati in po sili razumevati. Vse je enostavno in samo po
142 sebi umevno. Kakor ljubezen. Saj ljubezen je osnovni ton ženske duše, ki išče
v možu sozvočje. Bistvo tragike zakonskega življenja pri ženi povzroča skoro
vedno neskladnost v čustvovanju obeh.« (Milena B.) Da, od moža zahteva-
jo vse »sodobne žene«, ki so se odzvale povabilu Ženskega svet, ljubezen,
»ker ljubezen je glavna stvar«, pravi Franica Ž. Pogosto se ženina ljubezen
do moža in moža do žene že na zunaj razlikujeta, imata različni pojavni
obliki, ker sta posledici po spolu (naravi) določenega različnega čustvova-
nja in čutenja moža in žene. »Tragika spolov«, ki so jo odkrili v desetletjih
med obema vojnama (nedvomno) kot posledico ženskih emancipacijskih
zahtev (in nerganj) in ki se je tesno povezovala s prav tako tedaj strašečo
»krizo zakona«, se je kazala (predvsem) skozi videz ljubezni.
In iz česa je na primer ženska ljubezen do moža? »Čustvo /.../, ki veže
ženo na zakonskega druga, nikakor ni enotno, marveč raznovrstno, nekak
kompleks čustev. Ob medsebojnem spoznavanju, ob vžigu simpatij (ljubezni)
prevladuje pač spolni čut. Po tem se pa v ženi ta čut zelo pomeša z materin-
skim in sestrskim čustvom; skrb za moževo udobnost, za njegovo zunanjost
in hrano, negovanje v bolezni, pa tudi ‚vzgajanje‘ – vse to je za ženo notra-
nja potreba in njena sreča. Iz tega je umljivo, da ljubijo povprečne žene pri
svojih možeh ravno njihovo otroškost, paglavost, nerodnost, brezpomočnost v
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
la: »Veste, kaj bi hotela? Še vrsto otročičkov, ki naj bi bili zdravi kot planin-
ski zrak, lepi kot gorske rože in dobri kot angelčki,« so sanje o možu (skoraj
vedno) vključevale tudi sanje o »otročičkih«, pa čeprav se je prav v tem
času povprečna »vrsta otročičkov« že močno manjšala in postajala (vse v
istem stoletju) »včedalje« bolj »vrstica otročičkov«, pa »parček otročičk-
ov«, vse tja do »otročička«.
3. »Poglavitno, kar bi si želela od svojega moža, je tako nesodobno, da mi
je skoraj nerodno povedati: ljubezni /poudarjeno v izvirniku/. Pa ne samo
tovariške, površne, moderne, temveč čisto običajne, prave, resnične ljubezni.
Brez nje se mi zdi zakon navadna pogodba, ki ne more držati; če so motivi
zveze materialnega značaja, se zakon prav lahko primerja s prostitucijo. Ta-
kole naziranje res ni moderno; kdo bi bil romantičen in sentimentalen da-
nes, v dobi tovariških zakonov in raznih drugih kompromisov? Vse to je ven-
dar v duhu časa, kakor je v duhu časa npr. tudi moderna glasba, ki se po-
skušamo vživeti vanjo, se ji divimo (na videz), govoričimo o njej, a nas pu-
sti hladne – vsaj mene in mnogo drugih navadnih zemljanov mi je poveda-
lo isto. Toda ko začujem sladke melodije Verdija, oh, kako resnično jih ra-
zumem, kako blagodejno vplivajo name, kako res rada jih poslušam. In nič
se mi ni treba pretvarjati in po sili razumevati. Vse je enostavno in samo po
142 sebi umevno. Kakor ljubezen. Saj ljubezen je osnovni ton ženske duše, ki išče
v možu sozvočje. Bistvo tragike zakonskega življenja pri ženi povzroča skoro
vedno neskladnost v čustvovanju obeh.« (Milena B.) Da, od moža zahteva-
jo vse »sodobne žene«, ki so se odzvale povabilu Ženskega svet, ljubezen,
»ker ljubezen je glavna stvar«, pravi Franica Ž. Pogosto se ženina ljubezen
do moža in moža do žene že na zunaj razlikujeta, imata različni pojavni
obliki, ker sta posledici po spolu (naravi) določenega različnega čustvova-
nja in čutenja moža in žene. »Tragika spolov«, ki so jo odkrili v desetletjih
med obema vojnama (nedvomno) kot posledico ženskih emancipacijskih
zahtev (in nerganj) in ki se je tesno povezovala s prav tako tedaj strašečo
»krizo zakona«, se je kazala (predvsem) skozi videz ljubezni.
In iz česa je na primer ženska ljubezen do moža? »Čustvo /.../, ki veže
ženo na zakonskega druga, nikakor ni enotno, marveč raznovrstno, nekak
kompleks čustev. Ob medsebojnem spoznavanju, ob vžigu simpatij (ljubezni)
prevladuje pač spolni čut. Po tem se pa v ženi ta čut zelo pomeša z materin-
skim in sestrskim čustvom; skrb za moževo udobnost, za njegovo zunanjost
in hrano, negovanje v bolezni, pa tudi ‚vzgajanje‘ – vse to je za ženo notra-
nja potreba in njena sreča. Iz tega je umljivo, da ljubijo povprečne žene pri
svojih možeh ravno njihovo otroškost, paglavost, nerodnost, brezpomočnost v
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
