Page 136 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 136
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
kov milije, njegove odnose do ljudi, zlasti pa njegovo duševno strukturo. A
to mora spoznati intuitivno ter na podlagi analognih sklepov, ne vsiljivo in
pedantsko. Treba je dobro poznati tudi dobo, v kateri živimo, kulturni mi-
lije, zlasti pa celotno seksualno atmosfero, saj vemo, da tvori spolnost važen
del človeškega življenja.«206 Pri nas je bilo tovrstnih strokovnjakov in stro-
kovnjakinj, ki bi uvideli nujnost tovrstnega strokovno-svetovalnega dela,
tedaj izredno malo. Res smo imeli tudi pri nas že kar nekaj zdravnic,207
med njimi pa se je javnemu delu posvetila na primer doktorica Eleono-
ra Jenko-Groyer,208 ki je v desetletjih (posebej v tridesetih letih) med sve-
tovnima vojnama objavila vrsto poljudnih strokovnih člankov v Ženskem
svetu.209 Sicer pa so si v Ženskem svetu pomagali zapolniti strokovno pra-
znino tudi tako, da so pozvali v svetovalni krog kar bralke, pač po načelu
več glav več ve. Tako lahko sledimo odgovorom in replikam na odgovo-
re bralk na različne velike teme, za katere se je uredništvu zdelo potreb-
no odpreti širšo razpravo. Med tovrstne teme so spadali (seveda) tudi go-
spodinjstvo210 in moški.211 Kot prvo (pra)obliko časopisnega oz. revialne-
ga svetovanja, ki je danes še kako poznano (in ima v veliki meri svoja naj-
boljša leta že za seboj), moremo torej prepoznati kar medsebojno svetova-
nje (bolj ali manj) razgledanih in izkušenih žensk. Da pa je bilo to v re-
snico mogoče, da so lahko dajale druga drugi (relativno) dobre in (pred-
134 vsem) uporabne nasvete, je pripomoglo tudi to, da so ženske (skoraj po
206 A. Vode, Ženski svet (1932), 48.
207 Tako je bilo v letih pred izbruhom druge svetovne vojne med zaposlenimi zdravniki v ljubljanski žen-
ski bolnici in porodnišnici za okoli desetino zdravnic; »med 297 zdravniki, ki so v tem času delali v bolni-
šnici kot stažisti, volonterji, sekundariji in asistenti, je bilo 29 zdravnic, torej nekako 10 %,« pravi Poroči-
lo o ginekološkem in porodniškem delu v l. 1920–1936, Ženski svet (1937), 206–207. Po podatkih, ki jih
je uspela zbrati O. G. za Dravsko banovino leta 1937, je bilo pri nas 40 zdravnic, od katerih »jih vrši samo
15 privatno prakso. Med njimi je 5 zobozdravnic, 5 splošnih zdravnic, 1 specialistka za ženske bolezni, 1 za
kožne, 2 za otroške bolezni, 1 za rentgenologijo, 3 zdravice še niso začele prakticirati, 2 zaradi specializacije.«
O. G., Ženski svet (1937), 200.
208 Prva diplomirana slovenska zdravnica je bila že omenjena Eleonora Jenko, »hčerka g. dr. L. Jenka in
g.pe Terezine Jenko v Ljubljani«, kasneje poročena Groyer, ki je že leta 1902 opravila na peterburški medi-
cinski fakulteti medicinski rigoroz, in to, kot ponosno poroča Slovenka, »z odliko /poudarjeno v izvirni-
ku/«. Beležke, Slovenka (1902), 156.
209 Naj naštejemo le nekaj njenih člankov v Ženskem svetu: Žena v poklicu in zdravstveni vidiki (1932), Vi-
tamini v prehrani in bolezni (1933), Zakon (brak) v krizi (1933), Družina v bodočnosti (1934). Pripišemo
pa ji verjetno lahko tudi katerega od člankov iz različnih svetovalnih rubrik Ženskega sveta, zbranih pod
naslovom Izvestja, posebno tistih pod podnaslovi Higiena in Materinstvo, ki jih je revija uvedla že na za-
četku izhajanja leta 1923.
210 Ena od tudi tako obdelanih tem iz sveta gospodinjstva je bila na primer povezana z vprašanjem, ali je
tudi gospodinjstvo poklic, ki so ga razreševali/-e v letniku 1926.
211 Kot odgovor na vrsto različnih vprašanj v zvezi z zakonskimi problemi oz. s problemi, ki so jih ime-
le žene z možmi in podobnimi, je Ženski svet posvetil na primer leta 1930 decembrsko številko moškim
(predvsem skozi žensko perspektivo), leta 1931 pa so izvedli celo posebno anketo, v kateri so anketiranci
odgovarjali na vprašanje Kakšnega moža si želi sodobna žena. Velikim temam je bila posvečena tudi anke-
ta Važno žensko vprašanje, posvečena abortusu, iz leta 1936.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
kov milije, njegove odnose do ljudi, zlasti pa njegovo duševno strukturo. A
to mora spoznati intuitivno ter na podlagi analognih sklepov, ne vsiljivo in
pedantsko. Treba je dobro poznati tudi dobo, v kateri živimo, kulturni mi-
lije, zlasti pa celotno seksualno atmosfero, saj vemo, da tvori spolnost važen
del človeškega življenja.«206 Pri nas je bilo tovrstnih strokovnjakov in stro-
kovnjakinj, ki bi uvideli nujnost tovrstnega strokovno-svetovalnega dela,
tedaj izredno malo. Res smo imeli tudi pri nas že kar nekaj zdravnic,207
med njimi pa se je javnemu delu posvetila na primer doktorica Eleono-
ra Jenko-Groyer,208 ki je v desetletjih (posebej v tridesetih letih) med sve-
tovnima vojnama objavila vrsto poljudnih strokovnih člankov v Ženskem
svetu.209 Sicer pa so si v Ženskem svetu pomagali zapolniti strokovno pra-
znino tudi tako, da so pozvali v svetovalni krog kar bralke, pač po načelu
več glav več ve. Tako lahko sledimo odgovorom in replikam na odgovo-
re bralk na različne velike teme, za katere se je uredništvu zdelo potreb-
no odpreti širšo razpravo. Med tovrstne teme so spadali (seveda) tudi go-
spodinjstvo210 in moški.211 Kot prvo (pra)obliko časopisnega oz. revialne-
ga svetovanja, ki je danes še kako poznano (in ima v veliki meri svoja naj-
boljša leta že za seboj), moremo torej prepoznati kar medsebojno svetova-
nje (bolj ali manj) razgledanih in izkušenih žensk. Da pa je bilo to v re-
snico mogoče, da so lahko dajale druga drugi (relativno) dobre in (pred-
134 vsem) uporabne nasvete, je pripomoglo tudi to, da so ženske (skoraj po
206 A. Vode, Ženski svet (1932), 48.
207 Tako je bilo v letih pred izbruhom druge svetovne vojne med zaposlenimi zdravniki v ljubljanski žen-
ski bolnici in porodnišnici za okoli desetino zdravnic; »med 297 zdravniki, ki so v tem času delali v bolni-
šnici kot stažisti, volonterji, sekundariji in asistenti, je bilo 29 zdravnic, torej nekako 10 %,« pravi Poroči-
lo o ginekološkem in porodniškem delu v l. 1920–1936, Ženski svet (1937), 206–207. Po podatkih, ki jih
je uspela zbrati O. G. za Dravsko banovino leta 1937, je bilo pri nas 40 zdravnic, od katerih »jih vrši samo
15 privatno prakso. Med njimi je 5 zobozdravnic, 5 splošnih zdravnic, 1 specialistka za ženske bolezni, 1 za
kožne, 2 za otroške bolezni, 1 za rentgenologijo, 3 zdravice še niso začele prakticirati, 2 zaradi specializacije.«
O. G., Ženski svet (1937), 200.
208 Prva diplomirana slovenska zdravnica je bila že omenjena Eleonora Jenko, »hčerka g. dr. L. Jenka in
g.pe Terezine Jenko v Ljubljani«, kasneje poročena Groyer, ki je že leta 1902 opravila na peterburški medi-
cinski fakulteti medicinski rigoroz, in to, kot ponosno poroča Slovenka, »z odliko /poudarjeno v izvirni-
ku/«. Beležke, Slovenka (1902), 156.
209 Naj naštejemo le nekaj njenih člankov v Ženskem svetu: Žena v poklicu in zdravstveni vidiki (1932), Vi-
tamini v prehrani in bolezni (1933), Zakon (brak) v krizi (1933), Družina v bodočnosti (1934). Pripišemo
pa ji verjetno lahko tudi katerega od člankov iz različnih svetovalnih rubrik Ženskega sveta, zbranih pod
naslovom Izvestja, posebno tistih pod podnaslovi Higiena in Materinstvo, ki jih je revija uvedla že na za-
četku izhajanja leta 1923.
210 Ena od tudi tako obdelanih tem iz sveta gospodinjstva je bila na primer povezana z vprašanjem, ali je
tudi gospodinjstvo poklic, ki so ga razreševali/-e v letniku 1926.
211 Kot odgovor na vrsto različnih vprašanj v zvezi z zakonskimi problemi oz. s problemi, ki so jih ime-
le žene z možmi in podobnimi, je Ženski svet posvetil na primer leta 1930 decembrsko številko moškim
(predvsem skozi žensko perspektivo), leta 1931 pa so izvedli celo posebno anketo, v kateri so anketiranci
odgovarjali na vprašanje Kakšnega moža si želi sodobna žena. Velikim temam je bila posvečena tudi anke-
ta Važno žensko vprašanje, posvečena abortusu, iz leta 1936.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
