Page 134 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 134
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
členila dejstva in pokazala izhod iz težkega položaja«.197 V svojem članku,
objavljenem v kar dveh delih v Ženskem svetu, je poročala o avstrijski iz-
kušnji, natančneje o dunajski posvetovalnici, ki jo je po idejah Alfreda
Adlerja198 ustanovila in vodila Zofija Lazarsfeld.199 Po izkušnjah omenje-
ne posvetovalnice (»duševne posvetovalnice – Seelenberatung«) so bile glav-
ne stranke ženske, največkrat tiste, ki so bile poročene.
»Pritožbe poročenih so večinoma sledeče vrste: odtujenje moža od dru-
žine, nezvestoba, ljubosumnost, alkoholizem, prepiri med možem in ženo
vsled premajhnih dohodkov, preveliki izdatki za potrebe moža. Vedno pa se
izjavlja želja, pridobiti moža nazaj. Mnogo je takih, ki trdijo, da imajo od-
por proti spolnemu občevanju, a nazadnje se izkaže, da se boje ponovne no-
sečnosti vsled pomanjkanja, dedne obremenjenosti. Mnoge se boje zato za-
nositi, ker mož med nosečnostjo slabo ravna ž njimi, in često je prva beseda
žene, pri kateri se ugotovi, da je noseča, vzklik: ‚Kaj bo rekel moj mož!‘ Ko-
liko tragike je v takem ‚blagoslovu‘!«200
Glavno oviro ustanavljanju tovrstnim »duševnim posvetovalnicam«, ki
bi jim bilo treba dodati še posebne »pravne posvetovalnice«, prav tako tudi
za zakonce, (tudi) pri nas, vidi Angela Vode v majhnosti prostora; nedo-
seganje potrebne kritične mase ruši oz. onemogoča enega najpomemb-
132 nejših elementov tovrstnih služb: anonimnost.201
Tudi na Dunaju so imeli prav zaradi nezaupanja ljudi v zmožnost
ohranjanja tajnosti njihovih zgodb in težav znotraj tovrstnih ustanov pri
ustanavljanju omenjene posvetovalnice težave. »Duševna posvetovalnica«
Zofije Lazarsfeld je tako začela delovati z nasveti v pisni obliki, kajti
»marsikje se je skazala potreba, da so odprli najprej v kakem listu rubriko za
odgovore onim, ki so se pismeno obrnili na posvetovalnico«. V svojem, v ča-
sopisju objavljenem povabilu, oglasu, s katerim so vabili nasvetov potreb-
ne, naj jim pišejo, so poudarjali še danes delujoči ‚šarem‘ tovrstne oblike
197 A. Vode, n. d. (1999), 214.
198 Alfred Adler (1870–1937) je bil avstrijski psihiater, filozof, ki je osnoval psihologijo osebnosti (indivi-
dualno psihologijo). Na primer od S. Freuda se je razlikoval v tem, da je razlagal duševne motnje kot po-
sledico pomanjkljive zadovoljitve nagona po uveljavljanju.
199 Zofija Lazarsfeld je bila tudi avtorica knjige Wie die Frau den Mann erlebt (Kako žena doživlja moža),
iz katere je Angela Vode črpala tudi glavne informacije in ideje o zakonskih posvetovalnicah. Z. Lazars-
feld omenja dve bistveni značilnosti sodobne zakonske zveze, ki ju ima za glavni povzročiteljici krize za-
kona, »prvič gledanje bistva spolnosti kot neki okorel, nespremenljiv princip, in drugič mnenje o manjvredno-
sti ženske vloge v spolnem življenju«. A. Vode, Ženski svet (1932), 47.
200 N. d., 20.
201 »Pri nas, kjer se skoro vsi med seboj poznamo, bi bila te vrste posvetovalnica mogoča le v pismeni obliki. Po-
svetovalnica na podlagi osebnega razgovora bi bila mogoča predvsem v obliki, ki ima zdravniško-posvetovalni
značaj in bi služila rasni higieni in lajšanju socialne bede,« pripiše Angela Vode ob koncu svojega prispev-
ka o posvetovalnicah. N. d., 49.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
členila dejstva in pokazala izhod iz težkega položaja«.197 V svojem članku,
objavljenem v kar dveh delih v Ženskem svetu, je poročala o avstrijski iz-
kušnji, natančneje o dunajski posvetovalnici, ki jo je po idejah Alfreda
Adlerja198 ustanovila in vodila Zofija Lazarsfeld.199 Po izkušnjah omenje-
ne posvetovalnice (»duševne posvetovalnice – Seelenberatung«) so bile glav-
ne stranke ženske, največkrat tiste, ki so bile poročene.
»Pritožbe poročenih so večinoma sledeče vrste: odtujenje moža od dru-
žine, nezvestoba, ljubosumnost, alkoholizem, prepiri med možem in ženo
vsled premajhnih dohodkov, preveliki izdatki za potrebe moža. Vedno pa se
izjavlja želja, pridobiti moža nazaj. Mnogo je takih, ki trdijo, da imajo od-
por proti spolnemu občevanju, a nazadnje se izkaže, da se boje ponovne no-
sečnosti vsled pomanjkanja, dedne obremenjenosti. Mnoge se boje zato za-
nositi, ker mož med nosečnostjo slabo ravna ž njimi, in često je prva beseda
žene, pri kateri se ugotovi, da je noseča, vzklik: ‚Kaj bo rekel moj mož!‘ Ko-
liko tragike je v takem ‚blagoslovu‘!«200
Glavno oviro ustanavljanju tovrstnim »duševnim posvetovalnicam«, ki
bi jim bilo treba dodati še posebne »pravne posvetovalnice«, prav tako tudi
za zakonce, (tudi) pri nas, vidi Angela Vode v majhnosti prostora; nedo-
seganje potrebne kritične mase ruši oz. onemogoča enega najpomemb-
132 nejših elementov tovrstnih služb: anonimnost.201
Tudi na Dunaju so imeli prav zaradi nezaupanja ljudi v zmožnost
ohranjanja tajnosti njihovih zgodb in težav znotraj tovrstnih ustanov pri
ustanavljanju omenjene posvetovalnice težave. »Duševna posvetovalnica«
Zofije Lazarsfeld je tako začela delovati z nasveti v pisni obliki, kajti
»marsikje se je skazala potreba, da so odprli najprej v kakem listu rubriko za
odgovore onim, ki so se pismeno obrnili na posvetovalnico«. V svojem, v ča-
sopisju objavljenem povabilu, oglasu, s katerim so vabili nasvetov potreb-
ne, naj jim pišejo, so poudarjali še danes delujoči ‚šarem‘ tovrstne oblike
197 A. Vode, n. d. (1999), 214.
198 Alfred Adler (1870–1937) je bil avstrijski psihiater, filozof, ki je osnoval psihologijo osebnosti (indivi-
dualno psihologijo). Na primer od S. Freuda se je razlikoval v tem, da je razlagal duševne motnje kot po-
sledico pomanjkljive zadovoljitve nagona po uveljavljanju.
199 Zofija Lazarsfeld je bila tudi avtorica knjige Wie die Frau den Mann erlebt (Kako žena doživlja moža),
iz katere je Angela Vode črpala tudi glavne informacije in ideje o zakonskih posvetovalnicah. Z. Lazars-
feld omenja dve bistveni značilnosti sodobne zakonske zveze, ki ju ima za glavni povzročiteljici krize za-
kona, »prvič gledanje bistva spolnosti kot neki okorel, nespremenljiv princip, in drugič mnenje o manjvredno-
sti ženske vloge v spolnem življenju«. A. Vode, Ženski svet (1932), 47.
200 N. d., 20.
201 »Pri nas, kjer se skoro vsi med seboj poznamo, bi bila te vrste posvetovalnica mogoča le v pismeni obliki. Po-
svetovalnica na podlagi osebnega razgovora bi bila mogoča predvsem v obliki, ki ima zdravniško-posvetovalni
značaj in bi služila rasni higieni in lajšanju socialne bede,« pripiše Angela Vode ob koncu svojega prispev-
ka o posvetovalnicah. N. d., 49.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
