Page 132 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 132
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
tudi družinskih. Tako je že davnega 1879. leta Koledar Marijine družbe
objavil »tožbo starega kmeta«193 o »nečedni razvadi, ki se je prijela danda-
nes po svetu ženskega spola«, ki da »čedalje bolje silijo naprej, nam trgajo iz
rok naše pošteno delo, iz ust naš boren kruh«!
»Žena pri ognjišču, mož na polju; žena doma, mož na ptujem; žena pri
deci, mož na delu – tako so djali naši dedi, in ta šega še je terdno stala, ko
sem hodil nekdaj jaz po mladih nogah. Toda zdaj? Podira se lepi stari red,
poderl se bo menda tudi skoro svet.
Poglej z meno nekoliko v domačo ves, vse najdeš narobe in križem! Kme-
tje, poprej ponosni korenjaki, ki so govorili: ‚Mi smo mi! Ne gremo menjat z
gospodi,‘ – dajo zdaj kmetijo zaporedoma prepisovat na ime svoje žene! Fej,
mož na bobnu in žena ‚virt‘, je to prav? Nekdanji gospodar – zdaj pri lastni
ženi hlapec, ktera mu jesti da, kar hoče, še ga morda izpodi, ako se njej po-
ljubi! Oj reven moški spol! /.../
Ako že nas hudo tlači ženski jarem, kaj pa porečeš k onemu, ki ga ima-
jo nositi gospodje po mestih? Kar sem videl z lastnimi očmi in kar mi je pra-
vil moj Tone, ki že mnogo let cesarja služi, priča, da menda gospe in gospi-
ce včasih luna terka. Hočejo se vsega lotiti, vse posnemati, kar pristoji le mo-
žem …
130 Vam to ni narobe in zmešan svet, da bi si pameten človek mislil, da je za-
šel v kako norišnico? Ako se prepohlevni možje še naprej umikamo in poda-
jamo, istina, pridemo kmalu do tega: mi bomo morali ‚kitlje‘ ali jenke oble-
či, otroke zibati, perilo prati, žgance kuhati, hišo pometati, kruh peči, kodle
presti, nogavice spletati, in tudi dolge kite nositi; naše ljubeznive ženice in
hčerke pa bodo z nami babeži norce vganjale!«194
Angela Vode, nedvomno naša najbolje in najbolj artikulirana borka
za pravice žensk, je bila tudi med tistimi, ki so menili, da je sodobni za-
kon zašel v krizo. Strinjala se je s tistimi (predvsem moškimi), ki so videli
v ženskah glavne povzročiteljice krize zakona. Bila pa je odločna (in bolj
kot ne osamljena) pri trditvi, da so za ustvarjanje občutka brezizhodnosti
krize sodobnega zakona krivi predvsem moški. Vznik krize zakona je po-
vezovala najprej z globokimi spremembami v načinu življenja (tako z vsa-
kokratnimi možnostmi preživljanja kot s spremembami v nazorih itd.),
ki jim je bila tudi sama priča, nikakor pa ni zanemarjala oz. se ni odre-
bila ideološki pripomoček, s katerim so (se) tako ženske kot moške prepričevali v pravilnost, naravnost si-
ceršnje nepravičnosti na trgu dela.
193 Šak., Čujte, čujte možje!, Koledar Marijine družbe (1879), 189–192.
194 N. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
tudi družinskih. Tako je že davnega 1879. leta Koledar Marijine družbe
objavil »tožbo starega kmeta«193 o »nečedni razvadi, ki se je prijela danda-
nes po svetu ženskega spola«, ki da »čedalje bolje silijo naprej, nam trgajo iz
rok naše pošteno delo, iz ust naš boren kruh«!
»Žena pri ognjišču, mož na polju; žena doma, mož na ptujem; žena pri
deci, mož na delu – tako so djali naši dedi, in ta šega še je terdno stala, ko
sem hodil nekdaj jaz po mladih nogah. Toda zdaj? Podira se lepi stari red,
poderl se bo menda tudi skoro svet.
Poglej z meno nekoliko v domačo ves, vse najdeš narobe in križem! Kme-
tje, poprej ponosni korenjaki, ki so govorili: ‚Mi smo mi! Ne gremo menjat z
gospodi,‘ – dajo zdaj kmetijo zaporedoma prepisovat na ime svoje žene! Fej,
mož na bobnu in žena ‚virt‘, je to prav? Nekdanji gospodar – zdaj pri lastni
ženi hlapec, ktera mu jesti da, kar hoče, še ga morda izpodi, ako se njej po-
ljubi! Oj reven moški spol! /.../
Ako že nas hudo tlači ženski jarem, kaj pa porečeš k onemu, ki ga ima-
jo nositi gospodje po mestih? Kar sem videl z lastnimi očmi in kar mi je pra-
vil moj Tone, ki že mnogo let cesarja služi, priča, da menda gospe in gospi-
ce včasih luna terka. Hočejo se vsega lotiti, vse posnemati, kar pristoji le mo-
žem …
130 Vam to ni narobe in zmešan svet, da bi si pameten človek mislil, da je za-
šel v kako norišnico? Ako se prepohlevni možje še naprej umikamo in poda-
jamo, istina, pridemo kmalu do tega: mi bomo morali ‚kitlje‘ ali jenke oble-
či, otroke zibati, perilo prati, žgance kuhati, hišo pometati, kruh peči, kodle
presti, nogavice spletati, in tudi dolge kite nositi; naše ljubeznive ženice in
hčerke pa bodo z nami babeži norce vganjale!«194
Angela Vode, nedvomno naša najbolje in najbolj artikulirana borka
za pravice žensk, je bila tudi med tistimi, ki so menili, da je sodobni za-
kon zašel v krizo. Strinjala se je s tistimi (predvsem moškimi), ki so videli
v ženskah glavne povzročiteljice krize zakona. Bila pa je odločna (in bolj
kot ne osamljena) pri trditvi, da so za ustvarjanje občutka brezizhodnosti
krize sodobnega zakona krivi predvsem moški. Vznik krize zakona je po-
vezovala najprej z globokimi spremembami v načinu življenja (tako z vsa-
kokratnimi možnostmi preživljanja kot s spremembami v nazorih itd.),
ki jim je bila tudi sama priča, nikakor pa ni zanemarjala oz. se ni odre-
bila ideološki pripomoček, s katerim so (se) tako ženske kot moške prepričevali v pravilnost, naravnost si-
ceršnje nepravičnosti na trgu dela.
193 Šak., Čujte, čujte možje!, Koledar Marijine družbe (1879), 189–192.
194 N. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
