Page 139 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 139
Gospodinjstvo 137
ima globok pomen za razvoj naroda, za njegovo duševno in telesno silo, za
njegov značaj, njegove zmožnosti. Ako je kako vprašanje narodno, je pred-
vsem spolno, in zlasti velja to za male narode. Spolno vprašanje je vpraša-
nje malega naroda.«
Slavoljub Podslapinsky,221 ki se je odzval neposredno na Daničin čla-
nek (Svobodna ljubezen in zakon), razglaša njeno zahtevo po obojestran-
ski (tudi) spolni privlačnosti in ljubezni med zakoncema kot prvemu po-
goju zakonske sreče za prenapeto. Po njegovem je treba iskati trdne te-
melje zakonske skupnosti drugje, v drugih in drugačnih kvalitetah bo-
dočih zakoncev: »Ako pa skleneta medsebojno zvezo za življenje dva pame-
tna, normalna človeka, ki sta si približno jednaka po svojih letih, po svo-
jih nazorih, po svoji omiki, ki vrhu tega spoštujeta jeden druzega – ako sto-
pita v zakon dva taka človeka z namenom, drug drugemu pomagati nosi-
ti ‚pezo življenja‘ in si medsebojno lajšati bolečine, tedaj je gotovo, da bode-
ta ona živela mirno in zadovoljno življenje.« Avtor postavlja nasproti Da-
ničini zahtevi po večjem pomenu duševne in telesne skladnosti in pripa-
dnosti med zakonskima partnerjema »racionalnejši« pogled na zakonsko
skupnost kot predvsem ekonomsko zvezo. Najpozitivnejše čustvo, ki ga
(lahko) občutita zakonca, je zadovoljstvo, nikakor pa ni cilj zakona »ona
brezmejna sreča, o koji sanjajo neumni romanopisci, mešajoč s proizvodi svo-
je bolne fantazije glave neizkušene mladine«. Novodobne (predvsem) žen-
ske ali celo dekliške zahteve in pričakovanja v zvezi z »več ljubezni« v za-
konu in med zakoncema pripisuje Podslapinsky inozemskim, duhu naše-
ga naroda tujim vplivom; »samo posledica nebrojno prečitanih romanov, v
katere polagajo nervozni pisatelji naše dobe svojo bolno fantazijo«. Še toliko
bolj je našemu »nepokvarjenemu« narodu tuja Daničina zahteva po mo-
žnosti ločitve zakona, ki ni izpolnil pričakovanj.222
mu nagonu. Spolni čut je pri ženskah kot duševni nagon močnejši nego pri moških. Potrebe žen so večje nego
potrebe mož, žene bolj koprne po tem, da misli na nje oni, ki ga ljubijo … Žensko srce čuti nenasitno potre-
bo ljubezni. Ako to njeno ljubezen onečastimo in oropamo visokega namena, ako je ženo predmet njene ljube-
zni varal, po tem postane žena zapreka človeškega napredka.«). Po teoriji »konservacije« je za ženske namreč
značilno oz. izhaja iz njihove biologije, da je njihova reproduktivna funkcija najpomembnejša, afiniteta
teh organov do energije pa zelo visoka (seveda na račun drugih organov oz. telesnih funkcij, še posebno
na račun tistih, povezanih z ženskim intelektom).
221 S. Podslapinsky, Slovenka (1901).
222 Avtor posveti problemu tujih vplivov na naš narod kar nekaj odstavkov in med tovrstne domnevno
kvarne vplive vključi tudi človekove pravice (termin, ki se tedaj v našem tisku malokrat pojavlja), na ka-
tere pa se sklicujejo zagovorniki civilne poroke, ko zahtevajo pravico do razveze zakona. »Naš narod je v
svojem bistvu dober in v obče nepokvarjen. Kolikor pa je pokvarjen, pokvarjen je vsled upliva tujstva. Zato vi-
dimo, da je naš narod tam najboljši, kjer pride najmanj v dotiko s tujstvom. Zato je glavna naša dolžnost, da
naš narod varujemo pred vplivi tujstva … Mi vidimo, kako hote pod krinko človekovih pravic zanesti v druž-
bo nago nemoralo, trdeč, da treba človeka osvoboditi vseh vezi … Ali je možno, da se mi ogrevamo za tako
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
ima globok pomen za razvoj naroda, za njegovo duševno in telesno silo, za
njegov značaj, njegove zmožnosti. Ako je kako vprašanje narodno, je pred-
vsem spolno, in zlasti velja to za male narode. Spolno vprašanje je vpraša-
nje malega naroda.«
Slavoljub Podslapinsky,221 ki se je odzval neposredno na Daničin čla-
nek (Svobodna ljubezen in zakon), razglaša njeno zahtevo po obojestran-
ski (tudi) spolni privlačnosti in ljubezni med zakoncema kot prvemu po-
goju zakonske sreče za prenapeto. Po njegovem je treba iskati trdne te-
melje zakonske skupnosti drugje, v drugih in drugačnih kvalitetah bo-
dočih zakoncev: »Ako pa skleneta medsebojno zvezo za življenje dva pame-
tna, normalna človeka, ki sta si približno jednaka po svojih letih, po svo-
jih nazorih, po svoji omiki, ki vrhu tega spoštujeta jeden druzega – ako sto-
pita v zakon dva taka človeka z namenom, drug drugemu pomagati nosi-
ti ‚pezo življenja‘ in si medsebojno lajšati bolečine, tedaj je gotovo, da bode-
ta ona živela mirno in zadovoljno življenje.« Avtor postavlja nasproti Da-
ničini zahtevi po večjem pomenu duševne in telesne skladnosti in pripa-
dnosti med zakonskima partnerjema »racionalnejši« pogled na zakonsko
skupnost kot predvsem ekonomsko zvezo. Najpozitivnejše čustvo, ki ga
(lahko) občutita zakonca, je zadovoljstvo, nikakor pa ni cilj zakona »ona
brezmejna sreča, o koji sanjajo neumni romanopisci, mešajoč s proizvodi svo-
je bolne fantazije glave neizkušene mladine«. Novodobne (predvsem) žen-
ske ali celo dekliške zahteve in pričakovanja v zvezi z »več ljubezni« v za-
konu in med zakoncema pripisuje Podslapinsky inozemskim, duhu naše-
ga naroda tujim vplivom; »samo posledica nebrojno prečitanih romanov, v
katere polagajo nervozni pisatelji naše dobe svojo bolno fantazijo«. Še toliko
bolj je našemu »nepokvarjenemu« narodu tuja Daničina zahteva po mo-
žnosti ločitve zakona, ki ni izpolnil pričakovanj.222
mu nagonu. Spolni čut je pri ženskah kot duševni nagon močnejši nego pri moških. Potrebe žen so večje nego
potrebe mož, žene bolj koprne po tem, da misli na nje oni, ki ga ljubijo … Žensko srce čuti nenasitno potre-
bo ljubezni. Ako to njeno ljubezen onečastimo in oropamo visokega namena, ako je ženo predmet njene ljube-
zni varal, po tem postane žena zapreka človeškega napredka.«). Po teoriji »konservacije« je za ženske namreč
značilno oz. izhaja iz njihove biologije, da je njihova reproduktivna funkcija najpomembnejša, afiniteta
teh organov do energije pa zelo visoka (seveda na račun drugih organov oz. telesnih funkcij, še posebno
na račun tistih, povezanih z ženskim intelektom).
221 S. Podslapinsky, Slovenka (1901).
222 Avtor posveti problemu tujih vplivov na naš narod kar nekaj odstavkov in med tovrstne domnevno
kvarne vplive vključi tudi človekove pravice (termin, ki se tedaj v našem tisku malokrat pojavlja), na ka-
tere pa se sklicujejo zagovorniki civilne poroke, ko zahtevajo pravico do razveze zakona. »Naš narod je v
svojem bistvu dober in v obče nepokvarjen. Kolikor pa je pokvarjen, pokvarjen je vsled upliva tujstva. Zato vi-
dimo, da je naš narod tam najboljši, kjer pride najmanj v dotiko s tujstvom. Zato je glavna naša dolžnost, da
naš narod varujemo pred vplivi tujstva … Mi vidimo, kako hote pod krinko človekovih pravic zanesti v druž-
bo nago nemoralo, trdeč, da treba človeka osvoboditi vseh vezi … Ali je možno, da se mi ogrevamo za tako
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
