Page 137 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 137
Gospodinjstvo 135
pravilu) pripadale sorodnim socialnim okoljem in (paradoksalno) da so
se med seboj poznale ali se vsaj po izkustveni in nazorski podobi med se-
boj prepoznavale.
Ljubezen – znova
V razprave o krizi zakona, družine in siceršnjih odnosov med spoloma
so avtorice in avtorji vpeljali tudi vprašanje ljubezni in še posebej spolne
ljubezni. »Spolna ljubezen« ali zgolj »seksualni nagon« – tema, ki je bila
očitno tabuizirana in ki so se je (redke) avtorice in (redki) avtorji lotevali
z nemajhnim občutkom zarotništva.212 Prva, ki je začela s to problemati-
ko, je bila prav (tedaj še) tržaška Slovenka, ki si je v svojem programu za-
dala rušenje »tradicije in predsodkov« kot ostankov dobe, ki »je zastarela
in se je morala umakniti, ko so nastale druge, docela nove razmere«.213 Kot
uvod v razpravo o »ljubezni« je objavila Slovenka še pred koncem 19. sto-
letja članek Etbina Kristana,214 ki ga je ta sicer prvotno objavil v avstrij-
ski reviji Dokumente der Frauen215 z naslovom »Pristna ženska potrebuje
ljubezen za življenje«.216 V članku E. Kristan dokazuje, kako bi se morala
prav »baš ljubezni potrebna žena z vsem svojim zanimanjem udati pravne-
mu boju žena in kar največ možno pomagati, da se današnje neznosno bor-
ne razmere nadomestijo s pametnimi odnošaji«.217 V boj žensk za »popolno
emancipacijo, za neomejeno pravo ženske« spada tudi boj za ljubezen, ki
mora vladati med zakoncema, ljubezen, ki je plod obojestranske seksu-
alne privlačnosti in duševne skladnosti. »Njej /ljubezni/, ktero ima člove-
ški rod zahvaliti za svoj obstanek, njej, ki ustvarja v življenju najblaženejše
užitke in najbolestnejše muke …« Zakon, ki ga »država in cerkev kot pred-
stojnici družbe poznata«, po njegovem nima veliko skupnega z ljubeznijo,
»kajti niti se ne more trditi, da bi bil zakon živi vir ljubezni, niti da bi bili
212 V obdobju pred prvo svetovno vojno je bil temu primeren tudi jezik: prej ko ne okoren in (zato) me-
stoma nejasen, celo nerazumljiv.
213 Pro domo, Slovenka (1900), 24. Da se namerava uredništvo te začrtane poti tudi držati, da se ne na-
merava ustavljati ob domnevnih spotikljivostih, o katerih se ne spodobi javno (ženski pa tudi privatno
ne) govoriti, potrjuje tudi pripis na koncu Programa: »Poudarjamo pa še posebej, da Slovenka ni namenje-
na mladini, marveč zrelemu in razsodnemu občinstvu /poudarjeno v izvirniku/ …«
214 Politik avstrijske socialdemokracije, do leta 1914 voditelj JSDS, urednik slovenskih delavskih listov, na
primer tržaške Edinosti.
215 Očitno je imel članek svojo težo in potrebno aktualnost, kajti ponatisnili so ga še v nekaterih drugih
avstrijskih časopisih, med njimi v Frankfurter Zeitzung.
216 Etbin Kristan, Pristna ženska potrebuje ljubezen za življenje, Slovenka (1899), 441–443.
217 Ker je avtor zastavil svoj članek kot polemiko z neimenovano nasprotnico ženskega gibanja, sicer av-
torico naslovnega stavka in urednico Ivanko Klemenčič, je moral kot pojasnilo dodati: »Nikakor pa se ne
strinjam s tem, da bi se imela trditev tako umevati, da bi ženska potrebovala samo /poudarjeno v izvirniku/
ljubezen, iz česar bi sledilo, da se ji ni treba brigati za nobeno drugo stvar na svetu in iz česar se res izvaja la-
žnivi nauk o ‚naravnem poklicu ženske kot hišne mamice‘.« N. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
pravilu) pripadale sorodnim socialnim okoljem in (paradoksalno) da so
se med seboj poznale ali se vsaj po izkustveni in nazorski podobi med se-
boj prepoznavale.
Ljubezen – znova
V razprave o krizi zakona, družine in siceršnjih odnosov med spoloma
so avtorice in avtorji vpeljali tudi vprašanje ljubezni in še posebej spolne
ljubezni. »Spolna ljubezen« ali zgolj »seksualni nagon« – tema, ki je bila
očitno tabuizirana in ki so se je (redke) avtorice in (redki) avtorji lotevali
z nemajhnim občutkom zarotništva.212 Prva, ki je začela s to problemati-
ko, je bila prav (tedaj še) tržaška Slovenka, ki si je v svojem programu za-
dala rušenje »tradicije in predsodkov« kot ostankov dobe, ki »je zastarela
in se je morala umakniti, ko so nastale druge, docela nove razmere«.213 Kot
uvod v razpravo o »ljubezni« je objavila Slovenka še pred koncem 19. sto-
letja članek Etbina Kristana,214 ki ga je ta sicer prvotno objavil v avstrij-
ski reviji Dokumente der Frauen215 z naslovom »Pristna ženska potrebuje
ljubezen za življenje«.216 V članku E. Kristan dokazuje, kako bi se morala
prav »baš ljubezni potrebna žena z vsem svojim zanimanjem udati pravne-
mu boju žena in kar največ možno pomagati, da se današnje neznosno bor-
ne razmere nadomestijo s pametnimi odnošaji«.217 V boj žensk za »popolno
emancipacijo, za neomejeno pravo ženske« spada tudi boj za ljubezen, ki
mora vladati med zakoncema, ljubezen, ki je plod obojestranske seksu-
alne privlačnosti in duševne skladnosti. »Njej /ljubezni/, ktero ima člove-
ški rod zahvaliti za svoj obstanek, njej, ki ustvarja v življenju najblaženejše
užitke in najbolestnejše muke …« Zakon, ki ga »država in cerkev kot pred-
stojnici družbe poznata«, po njegovem nima veliko skupnega z ljubeznijo,
»kajti niti se ne more trditi, da bi bil zakon živi vir ljubezni, niti da bi bili
212 V obdobju pred prvo svetovno vojno je bil temu primeren tudi jezik: prej ko ne okoren in (zato) me-
stoma nejasen, celo nerazumljiv.
213 Pro domo, Slovenka (1900), 24. Da se namerava uredništvo te začrtane poti tudi držati, da se ne na-
merava ustavljati ob domnevnih spotikljivostih, o katerih se ne spodobi javno (ženski pa tudi privatno
ne) govoriti, potrjuje tudi pripis na koncu Programa: »Poudarjamo pa še posebej, da Slovenka ni namenje-
na mladini, marveč zrelemu in razsodnemu občinstvu /poudarjeno v izvirniku/ …«
214 Politik avstrijske socialdemokracije, do leta 1914 voditelj JSDS, urednik slovenskih delavskih listov, na
primer tržaške Edinosti.
215 Očitno je imel članek svojo težo in potrebno aktualnost, kajti ponatisnili so ga še v nekaterih drugih
avstrijskih časopisih, med njimi v Frankfurter Zeitzung.
216 Etbin Kristan, Pristna ženska potrebuje ljubezen za življenje, Slovenka (1899), 441–443.
217 Ker je avtor zastavil svoj članek kot polemiko z neimenovano nasprotnico ženskega gibanja, sicer av-
torico naslovnega stavka in urednico Ivanko Klemenčič, je moral kot pojasnilo dodati: »Nikakor pa se ne
strinjam s tem, da bi se imela trditev tako umevati, da bi ženska potrebovala samo /poudarjeno v izvirniku/
ljubezen, iz česar bi sledilo, da se ji ni treba brigati za nobeno drugo stvar na svetu in iz česar se res izvaja la-
žnivi nauk o ‚naravnem poklicu ženske kot hišne mamice‘.« N. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
