Page 133 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 133
Gospodinjstvo 131
kla tedaj splošno sprejeti tezi o nepomirljivi, naravni različnosti med mo-
škim in žensko, ki da je vzrok večne »tragike spolov«.
»Morala in običaji so v vsaki dobi odmev socialno-gospodarske ureditve,
ki je merodajna za vse ostalo življenje. Tako vidimo, da se sedanji gospodar-
ski sistem maje v temeljih – /.../ – a ž njim se majejo tudi družabne obli-
ke, ki jih je ustvaril ta sistem. Ena teh oblik je zakonska zajednica, ki je za-
čela izgubljati svojo prvotno obliko takoj, ko je razvoj prisilil ženo, da je is-
kala sredstev za preživljanje v pridobitnem delu. Prej je morala žena molče
prenašati trpljenje, poniževanje, nezvestobo, duševno zapuščenost, pomanj-
kanje radi moževe zapravljivosti. Njena gospodarska osamosvojitev pa je bi-
steno izpremenila njeno stališče napram družini in možu: z materialno ne-
odvisnostjo se je izboljšal tudi ženin pravni in socialni položaj ter vzbudil v
njej spoznanje, da je samostojen človek. To spoznanje je povzročilo v sožitju
zakoncev notranji prevrat, ki se javlja v spremembi medsebojnih odnošajev.
Kajti danes tvorita zakonsko zajednico dva povsem samostojna človeka, da-
nes zahteva tudi zase žena iste pravice, kot jih ima mož. Ta nova situacija je
prinesla v zakon mnogovrstne konflikte, ki izvirajo v veliki meri iz dejstva,
da se mož ne more vživeti v novo miselnost, katero povzroča notranje preo-
blikovanje človeškega sožitja. Marsikdaj hoče mož še nadalje ohraniti svo-
jo dosedanjo vlogo neomejenega gospodarja, kateremu je prijala ženina brez-
pravnost, često se hoče celo okoristiti z ženinim zaslužkom. A danes žena ni
več ono pasivno bitje, ki molče prenaša, temveč si skuša pomagati, išče izho-
da, ugodno rešitev konflikta.«195
Zakonske posvetovalnice ali kako rešiti zakon
Angela Vode je na začetku tridesetih let 20. stoletja poročala o novi/-
ih možnostih in priložnostih, ki jih ponujajo razrvanima zakoncema
praktični načini uporabe najsodobnejših (predvsem iz Freudove psihoa-
nalitične šole izpeljanih) spoznanj o človeški duševnosti: do tedaj pri nas
še ne poznano možnost pomoči pri reševanju najrazličnejših zakonskih
težav, ki so jo začele ponujati različne posvetovalnice.196 Še posebej bi bile
koristne zato, pravi Angela Vode, ker »prizadete osebe navadno ne sodijo
nepristransko, zato bi bila potrebna tu tretja oseba, ki bi lahko stvarno raz-
195 A. Vode, Ženski svet (1932), 19–21, 47–49.
196 Lahko bi sicer govorili o tem, da so imeli vlogo zakonskega svetovalca v prejšnjih časih predvsem du-
hovniki; spovednice so bile zaupne klečalnice, v katerih je marsikatera žena iskala uteho, nasvet in spod-
budo za svoj (morda) žalostni zakon. Civilnih in strokovnih služb, ki pa bi bile namenjene prav temu, da
nudijo osebno neprizadeti, nevpleteni strokovnjaki strokovno pomoč zakoncema, ki sta zašla v stisko, pa
pri nas še nismo imeli.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
kla tedaj splošno sprejeti tezi o nepomirljivi, naravni različnosti med mo-
škim in žensko, ki da je vzrok večne »tragike spolov«.
»Morala in običaji so v vsaki dobi odmev socialno-gospodarske ureditve,
ki je merodajna za vse ostalo življenje. Tako vidimo, da se sedanji gospodar-
ski sistem maje v temeljih – /.../ – a ž njim se majejo tudi družabne obli-
ke, ki jih je ustvaril ta sistem. Ena teh oblik je zakonska zajednica, ki je za-
čela izgubljati svojo prvotno obliko takoj, ko je razvoj prisilil ženo, da je is-
kala sredstev za preživljanje v pridobitnem delu. Prej je morala žena molče
prenašati trpljenje, poniževanje, nezvestobo, duševno zapuščenost, pomanj-
kanje radi moževe zapravljivosti. Njena gospodarska osamosvojitev pa je bi-
steno izpremenila njeno stališče napram družini in možu: z materialno ne-
odvisnostjo se je izboljšal tudi ženin pravni in socialni položaj ter vzbudil v
njej spoznanje, da je samostojen človek. To spoznanje je povzročilo v sožitju
zakoncev notranji prevrat, ki se javlja v spremembi medsebojnih odnošajev.
Kajti danes tvorita zakonsko zajednico dva povsem samostojna človeka, da-
nes zahteva tudi zase žena iste pravice, kot jih ima mož. Ta nova situacija je
prinesla v zakon mnogovrstne konflikte, ki izvirajo v veliki meri iz dejstva,
da se mož ne more vživeti v novo miselnost, katero povzroča notranje preo-
blikovanje človeškega sožitja. Marsikdaj hoče mož še nadalje ohraniti svo-
jo dosedanjo vlogo neomejenega gospodarja, kateremu je prijala ženina brez-
pravnost, često se hoče celo okoristiti z ženinim zaslužkom. A danes žena ni
več ono pasivno bitje, ki molče prenaša, temveč si skuša pomagati, išče izho-
da, ugodno rešitev konflikta.«195
Zakonske posvetovalnice ali kako rešiti zakon
Angela Vode je na začetku tridesetih let 20. stoletja poročala o novi/-
ih možnostih in priložnostih, ki jih ponujajo razrvanima zakoncema
praktični načini uporabe najsodobnejših (predvsem iz Freudove psihoa-
nalitične šole izpeljanih) spoznanj o človeški duševnosti: do tedaj pri nas
še ne poznano možnost pomoči pri reševanju najrazličnejših zakonskih
težav, ki so jo začele ponujati različne posvetovalnice.196 Še posebej bi bile
koristne zato, pravi Angela Vode, ker »prizadete osebe navadno ne sodijo
nepristransko, zato bi bila potrebna tu tretja oseba, ki bi lahko stvarno raz-
195 A. Vode, Ženski svet (1932), 19–21, 47–49.
196 Lahko bi sicer govorili o tem, da so imeli vlogo zakonskega svetovalca v prejšnjih časih predvsem du-
hovniki; spovednice so bile zaupne klečalnice, v katerih je marsikatera žena iskala uteho, nasvet in spod-
budo za svoj (morda) žalostni zakon. Civilnih in strokovnih služb, ki pa bi bile namenjene prav temu, da
nudijo osebno neprizadeti, nevpleteni strokovnjaki strokovno pomoč zakoncema, ki sta zašla v stisko, pa
pri nas še nismo imeli.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
