Page 129 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 129
Gospodinjstvo 127
njave, stroge. Pregnale so iz svoje hiše solnce in življenje, in pregnale so moža
in za njim še otroke.«185
Vsekakor je Minka Govekar izražala prevladujoče mnenje žensk; ko
so v Ženskem svetu sredi dvajsetih let pozvali svoje bralke, naj o tem pove-
do svoje mnenje, so bili odgovori več ali manj ubrani na iste strune.186
»Udobno stanovanje sliči lepi prazni skledi, vzoren red so pa strogi pred-
pisi, katere napravi žena, in je zato umevno, da to ne obdrži moža doma. V
skledi išče mož, kar potrebuje želodec, v stanovanju pa išče okrepčila za dušo.
Okrepčila za dušo pa ne more dati žena, katera neprestano toži, je nervo-
zna, jedikuje in venomer ‚pridiga‘. Prav tako ne naveže moža na dom ona
žena, katera zahteva preveliko priznanje za svoj trud, tudi ne s tem, da na-
pravi stanovanje tako lepo, kajti mož ne zna, kam bi stopil, ko ga žena pri
vsakem koraku opominja. Vse to ga žene z doma, v kavarno ali drugam, ako
že ne more biti vesel, je vsaj v miru.« 187
Med obema vojnama so torej zakonsko skupnost gnali v krizo različ-
ni razlogi, ki jih lahko pripišemo zakoncema: od nepremostljive naravne
razlike med spoloma, razlike v njunem čustvovanju, interesih, celo mo-
rali, kar vse vpliva na različna pričakovanja v zvezi z zakonom, pa tja do
najrazličnejših, za zakon pogubnih razvad pri enem ali drugem zakoncu.
Pri možu je najpogostejša razvada alkoholizem, lahko bi dodali še kvar-
topirstvo in vlačugarstvo, pri ženi pa se tako kot njene vrline združujejo
tudi njene pomanjkljivosti v gospodinjstvu: ali je žena premalo ali pre-
več skrbna, varčna in neutrudljiva gospodinja, vse bo lahko delovalo pro-
ti zakonski sreči in harmoniji med njo in možem. In sama proti temu ne
bo mogla storiti veliko.
Poleg razlogov, ki so v zakoncih samih in na katere lahko bolj ali manj
uspešno vplivata, če želita ohraniti zakon, so nekatere avtorice izposta-
vljale tudi širši družbeni kontekst in iskale vzrok v tem, »da se sedanji go-
spodarski sistem maje v temeljih, a ž njim se majejo tudi družabne oblike,
ki jih je ustvaril ta sistem. Ena teh oblik je zakonska zajednica, ki je zače-
la izgubljati svojo prvotno obliko takoj, ko je razvoj prisilil ženo, da je iska-
la sredstev za preživljanje v pridobitnem delu«.188
Za razliko od večine žensk, ki so videle enega glavnih, nepremaglji-
vih razlogov večne tragike spolov v naravnem bistvu spolov in ki so raz-
185 N. d., 64.
186 Anketa Gospodinjstvo kot poklic, Ženski svet (1926), 345–349.
187 Franja Kršelj, Anketa Gospodinjstvo kot poklic, Ženski svet (1926), 345–347.
188 Angela Vode, Posvetovalnice, Ženski svet (1932), 19–21, 47–49.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
njave, stroge. Pregnale so iz svoje hiše solnce in življenje, in pregnale so moža
in za njim še otroke.«185
Vsekakor je Minka Govekar izražala prevladujoče mnenje žensk; ko
so v Ženskem svetu sredi dvajsetih let pozvali svoje bralke, naj o tem pove-
do svoje mnenje, so bili odgovori več ali manj ubrani na iste strune.186
»Udobno stanovanje sliči lepi prazni skledi, vzoren red so pa strogi pred-
pisi, katere napravi žena, in je zato umevno, da to ne obdrži moža doma. V
skledi išče mož, kar potrebuje želodec, v stanovanju pa išče okrepčila za dušo.
Okrepčila za dušo pa ne more dati žena, katera neprestano toži, je nervo-
zna, jedikuje in venomer ‚pridiga‘. Prav tako ne naveže moža na dom ona
žena, katera zahteva preveliko priznanje za svoj trud, tudi ne s tem, da na-
pravi stanovanje tako lepo, kajti mož ne zna, kam bi stopil, ko ga žena pri
vsakem koraku opominja. Vse to ga žene z doma, v kavarno ali drugam, ako
že ne more biti vesel, je vsaj v miru.« 187
Med obema vojnama so torej zakonsko skupnost gnali v krizo različ-
ni razlogi, ki jih lahko pripišemo zakoncema: od nepremostljive naravne
razlike med spoloma, razlike v njunem čustvovanju, interesih, celo mo-
rali, kar vse vpliva na različna pričakovanja v zvezi z zakonom, pa tja do
najrazličnejših, za zakon pogubnih razvad pri enem ali drugem zakoncu.
Pri možu je najpogostejša razvada alkoholizem, lahko bi dodali še kvar-
topirstvo in vlačugarstvo, pri ženi pa se tako kot njene vrline združujejo
tudi njene pomanjkljivosti v gospodinjstvu: ali je žena premalo ali pre-
več skrbna, varčna in neutrudljiva gospodinja, vse bo lahko delovalo pro-
ti zakonski sreči in harmoniji med njo in možem. In sama proti temu ne
bo mogla storiti veliko.
Poleg razlogov, ki so v zakoncih samih in na katere lahko bolj ali manj
uspešno vplivata, če želita ohraniti zakon, so nekatere avtorice izposta-
vljale tudi širši družbeni kontekst in iskale vzrok v tem, »da se sedanji go-
spodarski sistem maje v temeljih, a ž njim se majejo tudi družabne oblike,
ki jih je ustvaril ta sistem. Ena teh oblik je zakonska zajednica, ki je zače-
la izgubljati svojo prvotno obliko takoj, ko je razvoj prisilil ženo, da je iska-
la sredstev za preživljanje v pridobitnem delu«.188
Za razliko od večine žensk, ki so videle enega glavnih, nepremaglji-
vih razlogov večne tragike spolov v naravnem bistvu spolov in ki so raz-
185 N. d., 64.
186 Anketa Gospodinjstvo kot poklic, Ženski svet (1926), 345–349.
187 Franja Kršelj, Anketa Gospodinjstvo kot poklic, Ženski svet (1926), 345–347.
188 Angela Vode, Posvetovalnice, Ženski svet (1932), 19–21, 47–49.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
