Page 127 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 127
Gospodinjstvo 125
šim ljudstvom.«178 In: »Alkohol je vsake zakonske in družinske sreče najhuj-
ši grobokop.«179
Poldi Leskovec, ki sicer meni, da je alkoholizem »rak-rana našega na-
roda, ki se je globoko, le pregloboko zajedla v živelj našega ljudstva – to je
strup, ki uničuje počasi, a gotovo in čigar posledice so strašne. Rušijo mir na-
ših družin in predvsem ugonabljajo našo deco,« in kar »ne najde besed, da
dostojno opiše to morje gorja, ki ga poplavi črez družino moževo pijančeva-
nje«, vendar primerja pomanjkljive ženine gospodinjske spretnosti z njim
(in tako ustvarja analogijo pregreh med možem pijancem in ženo nemar-
nico). Primerjava izraža tedanje (?) prepričanje, da je žena v bistvu odgo-
vorna za moževo obnašanje;180 od nje je odvisno, ali bo moški dober mož
in oče ali ne, ali bo rad doma v krogu družine ali ne in bo (še) raje zaha-
jal med (pivske) prijatelje v različne lokale. Gospodinjstvo ni le skrb za
red in telesni blagor družine, z gospodinjstvom izraža žena tudi svoj od-
nos do moža, mu izkazuje pričakovano in potrebno pozornost.
»Če mož pogreša doma vseh onih ugodnosti, ki jih zahteva njegov stan in
katere sme z vso pravico zahtevati od žene v svojem domačem krogu – ugo-
dnosti, ki se sicer zdijo mnogim našim ženam premalenkostne, da bi se pečale
ž njimi – potem ni čuda, da mož zanemarja ženo in deco in išče razvedrila
drugje, seveda vedno v škodo sebi in družini svoji … Če žena možu postre-
že z zasmojenim in slabo pripravljenim kosilom, če mu da raztrgane noga-
vice, če ga pusti, da pohaja zanemarjeno oblečen, če v hiši vlada nered, ka-
kor bi hišo poplavila povodenj, če pusti svojo deco zanemarjeno in brez ve-
dnega varstva in nadzorstva – potem ni čuda, če se mož mračen in siten od-
tegne domači zmešnjavi in gre sam, da se mu ohlade ušesa, da ne gleda tega
babilona v hiši.«181
Kakor pa je ena od največjih pomanjkljivosti gospodinjskega dela ta,
da se delavka-gospodinja pri svojem delu nima neposredno s kom pri-
merjati, tako je nerodno tudi to, da gospodinji niso povsem jasni stan-
dardi in cilji, ki naj bi jih dosegla, če hoče biti pri delu uspešna oz. če se
hoče kot tako videti.182 Sploh si ženske niso bile povsem na jasnem, koli-
178 A. Vode, n. d. (1999), 75.
179 N. d., 207.
180 Tako poroča ena od bralk Ženskega sveta: »Bila sem v šoli na Dunaju in profesorica psihologije (bila je
privrženka Freudove šole) nam ni mogla nikoli zadosti poudariti: ‚/N/a ženi sami je, ali ima raj ali pekel.‘«
Nada, Anketa Gospodinjstvo kot poklic, Ženski svet (1923), 347–348.
181 P. Leskovec, Ženski svet (1923), 86–87.
182 »Gospodinjsko delo se od večine drugega dela razlikuje v treh bistvenih točkah: je zasebno, samodoločujoče,
njegovo podobo pa zamegljuje še to, da je vključeno v kompleks hišnih vlog, ki temeljijo na družini in določajo
položaj žensk pa tudi položaj gospodinje.« A. Oakley, n. d., 17–18.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
šim ljudstvom.«178 In: »Alkohol je vsake zakonske in družinske sreče najhuj-
ši grobokop.«179
Poldi Leskovec, ki sicer meni, da je alkoholizem »rak-rana našega na-
roda, ki se je globoko, le pregloboko zajedla v živelj našega ljudstva – to je
strup, ki uničuje počasi, a gotovo in čigar posledice so strašne. Rušijo mir na-
ših družin in predvsem ugonabljajo našo deco,« in kar »ne najde besed, da
dostojno opiše to morje gorja, ki ga poplavi črez družino moževo pijančeva-
nje«, vendar primerja pomanjkljive ženine gospodinjske spretnosti z njim
(in tako ustvarja analogijo pregreh med možem pijancem in ženo nemar-
nico). Primerjava izraža tedanje (?) prepričanje, da je žena v bistvu odgo-
vorna za moževo obnašanje;180 od nje je odvisno, ali bo moški dober mož
in oče ali ne, ali bo rad doma v krogu družine ali ne in bo (še) raje zaha-
jal med (pivske) prijatelje v različne lokale. Gospodinjstvo ni le skrb za
red in telesni blagor družine, z gospodinjstvom izraža žena tudi svoj od-
nos do moža, mu izkazuje pričakovano in potrebno pozornost.
»Če mož pogreša doma vseh onih ugodnosti, ki jih zahteva njegov stan in
katere sme z vso pravico zahtevati od žene v svojem domačem krogu – ugo-
dnosti, ki se sicer zdijo mnogim našim ženam premalenkostne, da bi se pečale
ž njimi – potem ni čuda, da mož zanemarja ženo in deco in išče razvedrila
drugje, seveda vedno v škodo sebi in družini svoji … Če žena možu postre-
že z zasmojenim in slabo pripravljenim kosilom, če mu da raztrgane noga-
vice, če ga pusti, da pohaja zanemarjeno oblečen, če v hiši vlada nered, ka-
kor bi hišo poplavila povodenj, če pusti svojo deco zanemarjeno in brez ve-
dnega varstva in nadzorstva – potem ni čuda, če se mož mračen in siten od-
tegne domači zmešnjavi in gre sam, da se mu ohlade ušesa, da ne gleda tega
babilona v hiši.«181
Kakor pa je ena od največjih pomanjkljivosti gospodinjskega dela ta,
da se delavka-gospodinja pri svojem delu nima neposredno s kom pri-
merjati, tako je nerodno tudi to, da gospodinji niso povsem jasni stan-
dardi in cilji, ki naj bi jih dosegla, če hoče biti pri delu uspešna oz. če se
hoče kot tako videti.182 Sploh si ženske niso bile povsem na jasnem, koli-
178 A. Vode, n. d. (1999), 75.
179 N. d., 207.
180 Tako poroča ena od bralk Ženskega sveta: »Bila sem v šoli na Dunaju in profesorica psihologije (bila je
privrženka Freudove šole) nam ni mogla nikoli zadosti poudariti: ‚/N/a ženi sami je, ali ima raj ali pekel.‘«
Nada, Anketa Gospodinjstvo kot poklic, Ženski svet (1923), 347–348.
181 P. Leskovec, Ženski svet (1923), 86–87.
182 »Gospodinjsko delo se od večine drugega dela razlikuje v treh bistvenih točkah: je zasebno, samodoločujoče,
njegovo podobo pa zamegljuje še to, da je vključeno v kompleks hišnih vlog, ki temeljijo na družini in določajo
položaj žensk pa tudi položaj gospodinje.« A. Oakley, n. d., 17–18.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
