Page 122 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 122
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
niški naboj. Tako so zapisale, da zahtevajo osvoboditev, in v zameno po-
nujale »harmonično zvezo dveh bitij v srečnem, blaženem zakonu«, ponu-
jale so zdravilo za zakon, ki je bil (tudi) po njihovem mnenju bolan, in
za družino, ki naj bi znova vzcvetela in izpolnjevala nalogo varuha vseh
priznanih vrlin.
»Mož, sam na sebi morda silovit, surov, se oblaži v veselem krogu svoje
ljubljene družine. Njegov morda le preostri, trmasti značaj se omehča pod
uplivom dobrohitne, blage ženice. A žena sama morda neodločna, slabotna,
utrdi si značaj, naslanjaje se na krepkejšega, trdnejšega svojega soproga. Kaj
pa še-le kopica nedolžnih otročičev! Če nima ljubezen sploh uže dovolj moči,
da ublaži človeško srce, ublaži je ljubezen do teh nedolžnih, malih stvaric -
očetovska - materinska ljubezen. Koliko moralične moči daje starišem pogled
v nedožne oči njihove dece! – Istinito, izvor največje sreče, največjega blažen-
stva je srečni zakon.« 161
Prvi pogoj za ozdravitev zakona je (tudi) po Daničinem mnenju lju-
bezen; zakon mora biti sklenjen zaradi ljubezni in ne zaradi kupčije;162 k
temu pa bo po avtoričinem mnenju privedla prav »ženska osvoboja«. Žen-
ska brez omike, izobrazbe, »neprosta žena« se bo poročila s prvim, ki ji bo
zakon ponudil, »naj bode še tako oduren in njej nepovoljen. Kako pa hoče
120 takemu možu olajšati in oslajšati življenje … Tak zakon popelje naravnost
v močvirje duševne propalosti in nemorale«. Izobraženka, zaposlena, samo-
stojna ženska pa »si ni »ulovila« moža z vsemi sredstvi koketarije in hina-
vščine … Marljivo delovanje v poklicu, ki si ga je izvolila po svojem ukusu,
po svojem nagnenji, ji je prijetno kratilo čas. Še-le ko ji je srce vzplamtelo za
izvoljenega moža, ko ji je žejna duša našla dušo, ki se vjema z njeno, tedaj
še-le se je vdala z vso strastjo deviške njene ljubezni v idealno zvezo prosto-
voljnega zakona.«163
Ženska »osvoboja« sega v letih konec 19. stoletja, v času, ko so se to-
vrstnih javnih razprav ženske (pri nas) šele lotevale, zgolj do zahteve po
priznanju tudi potrebe (manj še pravice) žensk po izobraževanju in opra-
vljanju izbranega poklica. Danica hiti pod svojo zahtevo po osvoboditvi
žensk pojasnjevati in zagotavljati, da osvoboditev ne posega na področje
161 Danica, Ženska osloboja in zakon, Slovenka (1898), 336–340.
162 »Ta potrebuje večje vsote denarja v razvoj svojega podjetja ter gleda, do si jo priženi, ne glede na srce in
značaj svoje izvoljenke, marveč le na njeno mošnjo; onemu se je pristudila gostilniška hrana ter se ogleduje po
dobri kuharici, ki sicer ugodi njegovemu želodcu, nikdar ne njegovemu srcu. Drugi zopet potrebuje sijajne re-
prezentantinje svoji hiši itd. A dekleta se le udajajo, da si le osigurajo bodočnost.« N. m.
163 N. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
niški naboj. Tako so zapisale, da zahtevajo osvoboditev, in v zameno po-
nujale »harmonično zvezo dveh bitij v srečnem, blaženem zakonu«, ponu-
jale so zdravilo za zakon, ki je bil (tudi) po njihovem mnenju bolan, in
za družino, ki naj bi znova vzcvetela in izpolnjevala nalogo varuha vseh
priznanih vrlin.
»Mož, sam na sebi morda silovit, surov, se oblaži v veselem krogu svoje
ljubljene družine. Njegov morda le preostri, trmasti značaj se omehča pod
uplivom dobrohitne, blage ženice. A žena sama morda neodločna, slabotna,
utrdi si značaj, naslanjaje se na krepkejšega, trdnejšega svojega soproga. Kaj
pa še-le kopica nedolžnih otročičev! Če nima ljubezen sploh uže dovolj moči,
da ublaži človeško srce, ublaži je ljubezen do teh nedolžnih, malih stvaric -
očetovska - materinska ljubezen. Koliko moralične moči daje starišem pogled
v nedožne oči njihove dece! – Istinito, izvor največje sreče, največjega blažen-
stva je srečni zakon.« 161
Prvi pogoj za ozdravitev zakona je (tudi) po Daničinem mnenju lju-
bezen; zakon mora biti sklenjen zaradi ljubezni in ne zaradi kupčije;162 k
temu pa bo po avtoričinem mnenju privedla prav »ženska osvoboja«. Žen-
ska brez omike, izobrazbe, »neprosta žena« se bo poročila s prvim, ki ji bo
zakon ponudil, »naj bode še tako oduren in njej nepovoljen. Kako pa hoče
120 takemu možu olajšati in oslajšati življenje … Tak zakon popelje naravnost
v močvirje duševne propalosti in nemorale«. Izobraženka, zaposlena, samo-
stojna ženska pa »si ni »ulovila« moža z vsemi sredstvi koketarije in hina-
vščine … Marljivo delovanje v poklicu, ki si ga je izvolila po svojem ukusu,
po svojem nagnenji, ji je prijetno kratilo čas. Še-le ko ji je srce vzplamtelo za
izvoljenega moža, ko ji je žejna duša našla dušo, ki se vjema z njeno, tedaj
še-le se je vdala z vso strastjo deviške njene ljubezni v idealno zvezo prosto-
voljnega zakona.«163
Ženska »osvoboja« sega v letih konec 19. stoletja, v času, ko so se to-
vrstnih javnih razprav ženske (pri nas) šele lotevale, zgolj do zahteve po
priznanju tudi potrebe (manj še pravice) žensk po izobraževanju in opra-
vljanju izbranega poklica. Danica hiti pod svojo zahtevo po osvoboditvi
žensk pojasnjevati in zagotavljati, da osvoboditev ne posega na področje
161 Danica, Ženska osloboja in zakon, Slovenka (1898), 336–340.
162 »Ta potrebuje večje vsote denarja v razvoj svojega podjetja ter gleda, do si jo priženi, ne glede na srce in
značaj svoje izvoljenke, marveč le na njeno mošnjo; onemu se je pristudila gostilniška hrana ter se ogleduje po
dobri kuharici, ki sicer ugodi njegovemu želodcu, nikdar ne njegovemu srcu. Drugi zopet potrebuje sijajne re-
prezentantinje svoji hiši itd. A dekleta se le udajajo, da si le osigurajo bodočnost.« N. m.
163 N. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
