Page 117 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 117
Gospodinjstvo 115
In svobodna ljubezen
Večje javne polemike in kritike kot sintagma »civilni zakon« je bila
deležna pravzaprav njena sinonimka, »svobodna ljubezen«. Pod vredno-
stno zaznamovano oznako »svobodna ljubezen« so v laični javnosti tako
tisti, ki so bili za uvedbo civilnega zakona z možnostjo ločitve »brez vseh
zlih posledic« 144 oz. za priznanje sprememb, do katerih je v odnosih ne-
dvomno prihajalo, kot oni, ki so zagovarjali tradicionalne vrednote, po-
lemizirali o novih, drugačnih (?), bolj sproščenih (?), odgovornejših (?)
odnosih med moškim in žensko. Zahteva po »svobodni ljubezni« naj bi
bila odgovor na krizo (starega) zakona. »Človeštvo občuti redni zakon kot
spono in te spone se hoče siloma znebiti,« je zapisala Danica leta 1900. Vsi,
ki so načenjali pred prvo svetovno vojno in kasneje v medvojnih desetle-
tjih vprašanje krize zakonske zveze, so stavili na ljubezen med bodoči-
ma in aktualnima zakoncema. Zgolj ljubezen je tista, ki daje zakonu le-
gitimnost, vse drugo je »prostitucija«; in če ljubezni med zakoncema ni, je
zakon ničen, mrtev, tudi brez ločitve. Možnost ločitve je izhod iz stiske,
možnost poprave napake »v izbiranju zakonskega druga«, kot pravi Dani-
ca, »kajti naravnost kruto je vezati siloma dva človeka, ki si v vsem docela
nasprotujeta; kajti zakon, v kojem zakonca ne harmonirata, ni več zakon.
Samo zunanja zveza še ne določuje zakona, marveč je le formaliteta.«
Če je razumela Danica »svobodno ljubezen« kot moralni imperativ
zakonske zveze, je bila zagovornikom tradicionalnih vrednot znak popol-
nega moralnega razsula; »svobodna ljubezen, tj. vsak naj si izbira in menja
po mili volji (in svoji privlačnosti!) druga za spolno občevanje; glede ljube-
zni je vsak popolnoma svoboden in ni za tozadevna svoja dejanja nikomur
odgovoren«.145 V medvojnem obdobju pa se je tovrstnim moralnim zaga-
tam pridružila še kopica problemov, izvirajočih iz neurejenih, neenotnih
pravil pri sklepanju zakonske zveze znotraj versko, nacionalno in tradi-
cionalno izrazito raznolike države Jugoslavije. Zaradi različnega odno-
sa različnih cerkva in ver (od katoliške, prek pravoslavne, židovske, mu-
slimanske, pa vse do budistične) do tega, kdaj je zakon med moškim in
žensko sklenjen legalno, in zaradi neslutenih zapletov in hudih posle-
dic (predvsem za otroke in žene) ob morebitnih dvomih glede zakonito-
sti zakona so (predvsem) ženska združenja146 zahtevala poenotenje. Re-
144 Danica, Svobodna ljubezen in zakon, Slovenka (1900), 2–4. »Brez vseh zlih posledic« pomeni dejansko
raz-vezo zakona, ne zgolj ločitve.
145 I. Klemenčič, Slovenka (1902), 280.
146 Posveta v Ljubljani in ankete, ki so ju pripravile članice Društva za civilni zakon, so se udeležila nasle-
dnja društva in strokovna združenja: Ženski pokret, Zveza delavskih žen in deklet, Društvo diplomira-
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
In svobodna ljubezen
Večje javne polemike in kritike kot sintagma »civilni zakon« je bila
deležna pravzaprav njena sinonimka, »svobodna ljubezen«. Pod vredno-
stno zaznamovano oznako »svobodna ljubezen« so v laični javnosti tako
tisti, ki so bili za uvedbo civilnega zakona z možnostjo ločitve »brez vseh
zlih posledic« 144 oz. za priznanje sprememb, do katerih je v odnosih ne-
dvomno prihajalo, kot oni, ki so zagovarjali tradicionalne vrednote, po-
lemizirali o novih, drugačnih (?), bolj sproščenih (?), odgovornejših (?)
odnosih med moškim in žensko. Zahteva po »svobodni ljubezni« naj bi
bila odgovor na krizo (starega) zakona. »Človeštvo občuti redni zakon kot
spono in te spone se hoče siloma znebiti,« je zapisala Danica leta 1900. Vsi,
ki so načenjali pred prvo svetovno vojno in kasneje v medvojnih desetle-
tjih vprašanje krize zakonske zveze, so stavili na ljubezen med bodoči-
ma in aktualnima zakoncema. Zgolj ljubezen je tista, ki daje zakonu le-
gitimnost, vse drugo je »prostitucija«; in če ljubezni med zakoncema ni, je
zakon ničen, mrtev, tudi brez ločitve. Možnost ločitve je izhod iz stiske,
možnost poprave napake »v izbiranju zakonskega druga«, kot pravi Dani-
ca, »kajti naravnost kruto je vezati siloma dva človeka, ki si v vsem docela
nasprotujeta; kajti zakon, v kojem zakonca ne harmonirata, ni več zakon.
Samo zunanja zveza še ne določuje zakona, marveč je le formaliteta.«
Če je razumela Danica »svobodno ljubezen« kot moralni imperativ
zakonske zveze, je bila zagovornikom tradicionalnih vrednot znak popol-
nega moralnega razsula; »svobodna ljubezen, tj. vsak naj si izbira in menja
po mili volji (in svoji privlačnosti!) druga za spolno občevanje; glede ljube-
zni je vsak popolnoma svoboden in ni za tozadevna svoja dejanja nikomur
odgovoren«.145 V medvojnem obdobju pa se je tovrstnim moralnim zaga-
tam pridružila še kopica problemov, izvirajočih iz neurejenih, neenotnih
pravil pri sklepanju zakonske zveze znotraj versko, nacionalno in tradi-
cionalno izrazito raznolike države Jugoslavije. Zaradi različnega odno-
sa različnih cerkva in ver (od katoliške, prek pravoslavne, židovske, mu-
slimanske, pa vse do budistične) do tega, kdaj je zakon med moškim in
žensko sklenjen legalno, in zaradi neslutenih zapletov in hudih posle-
dic (predvsem za otroke in žene) ob morebitnih dvomih glede zakonito-
sti zakona so (predvsem) ženska združenja146 zahtevala poenotenje. Re-
144 Danica, Svobodna ljubezen in zakon, Slovenka (1900), 2–4. »Brez vseh zlih posledic« pomeni dejansko
raz-vezo zakona, ne zgolj ločitve.
145 I. Klemenčič, Slovenka (1902), 280.
146 Posveta v Ljubljani in ankete, ki so ju pripravile članice Društva za civilni zakon, so se udeležila nasle-
dnja društva in strokovna združenja: Ženski pokret, Zveza delavskih žen in deklet, Društvo diplomira-
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
