Page 119 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 119
Gospodinjstvo 117
komentarja povzela tržaška Slovenka. Tudi pri nas so bili in so bile po-
dobnega mnenja: izobražena, finančno samostojna ženska si drugače iz-
bira in morda ne izbere bodočega moža. »Čim dalj uživa ženska samostoj-
nost in svobodo ob delu svojih rok, tem težje se potem odloči za usodni ‚da‘,
s katerim se zaveže biti pokorna /poudarjeno v izvirniku/ možu,«152 trdi
Marica II tik pred koncem 19. stoletja. Z izobraževanjem žensk, za kate-
rega so načeloma navijali vsi, tako tisti s katoliške kot oni iz liberalne(jše)
politične klopi, tako moški kot ženske, je bil nemajhen križ: zaradi vse-
splošne družbene in predvsem narodne koristi je bil skrajni čas, da se žen-
ske izobrazijo, hkrati pa so bile izobraženke vsesplošno nezaželene in že a
priori sumljive. Dilema je bila torej naslednja: ženske se morajo izobrazi-
ti oz. jih je treba izobraziti, a na poseben, njim primeren način, izobraziti
jih je treba za zakon, za družino, za gospodinjstvo in za družico možu, ne
pa za poklic, samostojnost, enakost. Ali, kot je omenjeno dilemo, s katero
so se ubadali še globoko v prejšnjem stoletju, izpovedala Marica II:
»Kaj koristi možu žena, ki je mogoče diplomirana, ki ima volilno pravi-
co kakor on, ako pa nima pojma o gospodinjstvu, ako nima srca zanj in za
mladi naraščaj! /…/ Niti zmožnosti niti pravice nočem in ne morem odreka-
ti ženstvu za višjo naobrazbo, a kaj bi pomagalo narodu, da bi imel vse pol-
no ženskih doktorjev in uradnikov, dobrih mater pa ne! /…/ Kajpada se vne-
mam z dušoj in telesom za duševno izomiko svojega spola, a to vedno z ozi-
rom na družinsko življenje, z ozirom na naravno žensko znanje …«153
Konec 19. stoletja pa so se (ponovno in številčno bolj opazno, čeprav
ne ekcesno) začele pojavljati tudi ženske, ki so zahtevale ločitev. In iz pov-
sem razumljivih razlogov so bile to najpogosteje prav ženske, ki so žive-
le v mestu, bile zaposlene, imele izobrazbo in ki niso pripadale najvišjim
slojem.154 Med razlogi, s katerimi so utemeljevale svojo zahtevo po razve-
zi, so časovno najprej prevladovali tisti, povezani s premoženjem, finanč-
nim zanemarjanjem in zapostavljanjem, fizičnim trpinčenjem, zakonolo-
mom, kasneje, v obdobju med obema vojnama, pa začnejo že pridobivati
na pomenu tudi drugi, bolj subjektivno obarvani razlogi, tisti, povezani
z občutki osebnega nezadovoljstva, razočaranja (žensk) nad zakonom.155
152 Marica II, Žensko vprašanje, Slovenka (1898), 513–515.
153 N. m.
154 W. Heindel, n. d., 155–178.
155 »Sodnik, ki je v svoji dolgoletni praksi ločil nad 20.000 zakoncev, piše tovarišu … v Chicagu, ki je sodelo-
val pri ločitvi več nego 40.000 zakonov. Moža zatrjujeta, da je glavni povod ločitev: pomanjkanje obzirnosti
in odkritosrčnosti med zakonci. Drugi glavni vzrok pa je dejstvo, da zakonca nimata dovolj svobode, ker pre-
bivata preveč na tesnem … Vzlic iskreni ljubezni si postaneta zakonca drug drugemu često nadležna, ako tiči-
ta neprestano skupaj,« beremo v Ženskem svetu leta 1937 pod naslovom Ločitev zakonov in njih vzroki.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
komentarja povzela tržaška Slovenka. Tudi pri nas so bili in so bile po-
dobnega mnenja: izobražena, finančno samostojna ženska si drugače iz-
bira in morda ne izbere bodočega moža. »Čim dalj uživa ženska samostoj-
nost in svobodo ob delu svojih rok, tem težje se potem odloči za usodni ‚da‘,
s katerim se zaveže biti pokorna /poudarjeno v izvirniku/ možu,«152 trdi
Marica II tik pred koncem 19. stoletja. Z izobraževanjem žensk, za kate-
rega so načeloma navijali vsi, tako tisti s katoliške kot oni iz liberalne(jše)
politične klopi, tako moški kot ženske, je bil nemajhen križ: zaradi vse-
splošne družbene in predvsem narodne koristi je bil skrajni čas, da se žen-
ske izobrazijo, hkrati pa so bile izobraženke vsesplošno nezaželene in že a
priori sumljive. Dilema je bila torej naslednja: ženske se morajo izobrazi-
ti oz. jih je treba izobraziti, a na poseben, njim primeren način, izobraziti
jih je treba za zakon, za družino, za gospodinjstvo in za družico možu, ne
pa za poklic, samostojnost, enakost. Ali, kot je omenjeno dilemo, s katero
so se ubadali še globoko v prejšnjem stoletju, izpovedala Marica II:
»Kaj koristi možu žena, ki je mogoče diplomirana, ki ima volilno pravi-
co kakor on, ako pa nima pojma o gospodinjstvu, ako nima srca zanj in za
mladi naraščaj! /…/ Niti zmožnosti niti pravice nočem in ne morem odreka-
ti ženstvu za višjo naobrazbo, a kaj bi pomagalo narodu, da bi imel vse pol-
no ženskih doktorjev in uradnikov, dobrih mater pa ne! /…/ Kajpada se vne-
mam z dušoj in telesom za duševno izomiko svojega spola, a to vedno z ozi-
rom na družinsko življenje, z ozirom na naravno žensko znanje …«153
Konec 19. stoletja pa so se (ponovno in številčno bolj opazno, čeprav
ne ekcesno) začele pojavljati tudi ženske, ki so zahtevale ločitev. In iz pov-
sem razumljivih razlogov so bile to najpogosteje prav ženske, ki so žive-
le v mestu, bile zaposlene, imele izobrazbo in ki niso pripadale najvišjim
slojem.154 Med razlogi, s katerimi so utemeljevale svojo zahtevo po razve-
zi, so časovno najprej prevladovali tisti, povezani s premoženjem, finanč-
nim zanemarjanjem in zapostavljanjem, fizičnim trpinčenjem, zakonolo-
mom, kasneje, v obdobju med obema vojnama, pa začnejo že pridobivati
na pomenu tudi drugi, bolj subjektivno obarvani razlogi, tisti, povezani
z občutki osebnega nezadovoljstva, razočaranja (žensk) nad zakonom.155
152 Marica II, Žensko vprašanje, Slovenka (1898), 513–515.
153 N. m.
154 W. Heindel, n. d., 155–178.
155 »Sodnik, ki je v svoji dolgoletni praksi ločil nad 20.000 zakoncev, piše tovarišu … v Chicagu, ki je sodelo-
val pri ločitvi več nego 40.000 zakonov. Moža zatrjujeta, da je glavni povod ločitev: pomanjkanje obzirnosti
in odkritosrčnosti med zakonci. Drugi glavni vzrok pa je dejstvo, da zakonca nimata dovolj svobode, ker pre-
bivata preveč na tesnem … Vzlic iskreni ljubezni si postaneta zakonca drug drugemu često nadležna, ako tiči-
ta neprestano skupaj,« beremo v Ženskem svetu leta 1937 pod naslovom Ločitev zakonov in njih vzroki.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
